Med dejavniki, ki na to najbolj vplivajo, je izpostavil slabo razmerje med produktivnostjo in stopnjo zaposlenosti, izobraževalni sistem in skromno inovativno aktivnost.

Študiramo dve leti predolgo

Pri izobraževalnem sistemu je direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle opozoril na dolg povprečni čas študija, ki znaša sedem let in pomeni, da se dve leti "izgubita". Prav tako je problematično neskladje med tem, kaj kdo študira, in potrebami gospodarstva. Iz anket namreč izhaja, da je kar polovica delodajalcev nezadovoljnih z diplomanti, ki vstopajo na trg dela.

Omenjeni vidiki se odražajo v višjih stroških dela, kar pa je za naše gospodarstvo zaskrbljujoče zlasti z vidika preboja na tuje trge, meni Vasle. Poleg tega je opazen tudi padec kreditiranja gospodarstva. Banke pri kreditiranju namreč ovira omejen dostop do virov financiranja.

Le v javnem sektorju več zaposleni

Kriza je proizvedla okoli 60.000 brezposelnih, pri čemer se je zaposlovanje zmanjšalo v vseh panogah. "Edina izjema je javni sektor," je dodal prvi mož Umarja. Pri tem je pojasnil, da se je število zaposlenih v državni upravi sicer znižalo, vendar se je povečalo število zaposlenih v zdravstvu in šolstvu.

To po Vasletovih besedah ne pomeni nujno, da je v teh dveh sistemih zaposlenih preveč ljudi, pač pa je naša težava v tem, da te dejavnosti praktično v celoti financiramo iz proračuna. Tako po njegovi oceni števila zaposlenih ne bi bilo treba absolutno zmanjšati, bi pa zato morali doseči, da se bodo te dejavnosti v večji meri financirale iz zasebnega žepa.

Nujni ukrepi na štirih področjih

Med večje težave naše države je Vasle navedel še strukturna neskladja na trgu dela, kjer je delovna sila zelo statična, zamudo pri zniževanju javno-finančnega primanjkljaja v primerjavi z ostalimi evropskimi državami ter trend staranja prebivalstva, ki predstavlja dolgoročni pritisk na javne finance.

Da bi se izvlekli iz krize, bo potrebno simultano pristopiti k ukrepom na štirih področjih: konsolidaciji javnih financ, sanaciji finančnega sistema, dvigu konkurenčnosti ter prilagoditvi sistemov socialne zaščite starajočemu se prebivalstvu, je še navedel Vasle.