“Uvajanje kriznega davka na plače bi delovalo kot zvišanje dohodnine. Gre za zmanjšanje razpoložljivega dohodka, kar zaduši trošenje,” poudarja ekonomist Igor Masten. Od nič do štiri odstotke naj bi znašala obdavčitev neto plač, pri čemer bi bila za višje plače višja.


Pri dvoodstotnem kriznem davku bi tisti s tisoč evri neto plače v državno malho prispevali dodatnih 20 evrov na mesec. Iz obdavčitve naj bi bili izvzeti neto prihodki, nižji od 622 evrov.

“Višji DDV da, toda ...”

Vlada predvideva tudi, da bo z zvišanjem osnovne stopnje DDV z 20 na 23 odstotkov in nižje stopnje z 8,5 na 9,5 odstotka (ta velja tudi za hrano) v blagajno dobila 250 milijonov evrov.

Čez palec, gospodinjstva bi za 50 evrov vredno košarico izdelkov v trgovini plačala evro in pol več DDV kot doslej.


“Vladne projekcije so narejene linearno, brez upoštevanja učinkov na gospodarstvo,” pravi Masten in dodaja: “Če upoštevamo manjšo porabo, bi bil neto učinek največ 180 milijonov evrov.” Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ob tem opozarjajo, da se bo poraba zmanjšala za vsaj pet odstotkov.

Gospodarstveniki sicer ostro nasprotujejo kriznemu davku in vsem selektivnim dajatvam, češ da bo najbolj jemal ljudem z največ znanja: “Že pred časom smo se strinjali, da kot skrajni, ampak začasni ukrep vlada dvigne davek na dodano vrednost. Vendar smo hkrati pričakovali takojšnjo zdravstveno reformo, nadaljevanje reforme trga dela, predvsem pa občutnejšo racionalizacijo javnega sektorja in omejitev javne porabe,” so kritični na GZS.



Da je težišče ukrepov preveč nagnjeno na prihodkovno stran, se strinja tudi Masten: “Izkušnje kažejo, da so trajne konsolidacije javnih financ narejene predvsem na strani odhodkov. Ko se namreč ukrepi na prihodkovni strani iz političnih razlogov začnejo umikati, ostane luknja. Kaj pomeni, da je krizni davek začasen? Kaj bo nadomestilo prihodke, ko tega davka ne bo več?”

“Panogo lahko uničijo”

Živilska podjetja pa svarijo pred napovedanim obdavčevanjem sladkih pijač in poudarjajo, da bi lahko vlada s takšno politiko spravila na kolena celotno industrijo. Kot primer ponujajo Dansko, ki je med prvimi uvedla takšen davek, a ga bo zaradi škode, ki jo povzroča gospodarstvu, prihodnje leto ukinila.

V Rdečem križu pa se zaradi napovedanih višjih davkov in rezov v socialne transferje bojijo še večjega navala na humanitarno pomoč. Samo v zadnjih štirih letih se je število prosilcev zvišalo za 40 tisoč.

Politiki niso zreli

“Predlogi bi morali biti konkretnejši, sam ne vidim, da bi politika dala signal, v katero smer bo peljala državo. To velja za vlado in opozicijo, kar se lepo kaže v debati o fiskalnem pravilu. Če bi dali politikom palico v roke, bi se stepli. Podobno je z reformnim programom, vse poteka prek puškinih cevi,” politične razmere v državi opisuje Masten.