Slovenija in Hrvaška, ki si od danes delata družbo znotraj Evropske unije (EU), morata rešiti še marsikatero odprto vprašanje, a so okviri že zastavljeni. Najprej gre omeniti mejni spor, ki se rešuje v sklopu arbitražnega sporazuma, in dolg do hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke, ki ga bodo obravnavali v okviru nasledstvenih vprašanj. Odprte ostajajo tudi nekatere zadeve, povezane z nuklearko, potem pa so tu še vprašanja, vezana na dediščino SFRJ. Pozabiti ne gre niti na slovensko nezadovoljstvo z urejevanjem črnih gradenj ob hrvaškem morju ter hrvaško ugovarjanje slovenski zaščiti geografskega porekla za kranjsko klobaso in teran.

1. Reševanje mejnega vprašanja

"Meja je vir nesoglasij s Hrvaško," je pred leti dejal nekdanji zunanji minister in diplomat Dimitrij Rupel. Ker se Sloveniji in Hrvaški od osamosvojitve ni uspelo dogovoriti o poteku meje, sta se odločili, da bosta pomoč pri iskanju dokončne rešitve poiskali pri za ta namen ustanovljenem arbitražnem sodišču. Njegova razsodba bo za državi zavezujoča. Sodišče bo odločalo na podlagi mednarodnega prava, pri določitvi stika Slovenije z odprtim morjem pa bo upoštevalo pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov. Razsodba bo predvidoma do konca leta 2014 oziroma v prvi polovici leta 2015.

2. Devizne vloge hrvaških varčevalcev

Memorandum, ki določa, da bosta državi problematiko dolga do hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke reševali v sklopu nasledstvenih vprašanj in da začasno ustavita pravdne postopke, pušča precej interpretacij, je prepričan bivši politik in diplomat Borut Šuklje. "Slovenija govori o zamrznitvi sodnih postopkov do rešitve, Hrvaška pa o zastoju, ki v njihovem pravnem redu določa zaustavitev za eno leto z možnostjo enoletnega podaljšanja. Do takrat pa nasledstveni postopek še zdaleč ne bo končan," pojasnjuje.

3. Razgradnja nuklearke in jedrski odpadki

Problem s Hrvaško je tudi Jedrska elektrarna Krško. Obe nekdanji republiki sta skupaj zgradili objekt, stoji pa na slovenskem ozemlju. Evropska poslanka Romana Jordan je opozorila na slabosti ureditve sklada za razgradnjo: Slovenija odgovarja za vse jedrske odpadke nuklearke, medtem pa se polovica denarja zbira v drugi državi. Po njenem prepričanju bi bilo treba zbrani denar čim prej porabiti za to, za kar je namenjen, ter začeti gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Krškem.

4. Delitev premoženja v sklopu nasledstva

Eno izmed pomembnejših odprtih vprašanj, o katerih sta se Slovenija in Hrvaška naposled dogovorili, da ga bosta obravnavali v sklopu nasledstva nekdanje SFRJ, so zgoraj omenjene devizne vloge hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke. Sam sporazum pa je edina mednarodna pogodba, ki so jo zaradi ureditve medsebojnih vprašanj po razpadu SFRJ sklenile vse države naslednice.

5. Slovenski črnograditelji na hrvaški obali

Hrvaška si je zadala, da bo do vstopa v EU uredila stanje na področju črnih gradenj, pri čemer je stopila na prste slovenskim lastnikom počitniških hišic – tudi tistim, ki so gradili še v skupni državi, ko so bila pravila malce ohlapnejša. Hrvaški zakon določa, da je bilo do konca junija mogoče vložiti zahteve za legalizacijo objektov, ki so bili zgrajeni brez ustrezne dokumentacije. V slovenski javnosti je večkrat odmevalo, da je bil zakon napisan za Slovence.

6. Spor tudi okoli kranjske klobase in terana

Slovenijo in Hrvaško pa razdvaja tudi gastronomija, natančneje zaščita geografskega porekla kranjske klobase in vina teran. Slovenija, ki je južno sosedo prehitela pri včlanitvi v EU, si je po zgledu drugih članic zagotovila zaščito obeh tipičnih proizvodov.