"Že nekaj časa sem brezposelna; ker dela v svojem poklicu ne dobim, sem se odločila, da poskusim postati reševalka iz vode. Zavod za zaposlovanje namreč financira pridobitev licence, redno treniram, da bom telesno pripravljena na preizkus," razlaga fotografinja, ki je diplomirala v tujini in je na zavodu za zaposlovanje prijavljena že dlje. Pred tem je delala v različnih slovenskih medijih.

Na zavodu potrjujejo, da je v sklopu programov institucionalnega usposabljanja, v katere se lahko skladno z zaposlitvenim načrtom vključujejo brezposelne osebe, tudi program za reševalca iz vode na bazenskih kopališčih. Program izvaja izvajalec, ki ima veljavno pooblastilo uprave za zaščito in reševanje; udeleženci v sklopu programa opravijo izpit za reševalca iz vode in pridobijo potrdilo.

Težko jih je dobiti

"V zadnjih letih je bil reševalec iz vode deficitarni poklic in se je kader težko dobil. Trenutno sodelujemo z dvema podjetjema, ki nam zagotavljata storitev reševanja iz vode," razkrivajo v Hotelih Bernardin, ki upravljajo največ morskih plaž na Obali, imajo pa tudi reševalce 
na bazenih.

"Licenca velja tri leta, ugotavljam pa, da reševalci to delo v povprečju opravljajo dobri dve leti in pol. Med sezono za naše podjetje dela okoli 45 reševalcev, zunaj nje pa 15. Izpit stane okoli 1.300, samo zdravniški pregled pa 360 evrov," razlaga Iskren Valeriev Milakiev, direktor podjetja Rojal, ki je lani med drugim zagotovilo reševalce za centralno portoroško plažo. Po njegovih besedah je med reševalci le okoli pet odstotkov žensk, čeprav bi si jih želeli več, saj so po izkušnjah bolj odgovorne in disciplinirane. Majhen odstotek reševalcev ženskega spola pripisuje predvsem težavnosti izpita, ki ga je treba opraviti.

V prvih treh mesecih letos je bilo objavljenih 36 prostih delovnih mest za reševalca iz vode. Reševalce so iskali predvsem hoteli, terme in zaposlitvene agencije, iščejo pa jih večinoma v vseh mesecih in ne samo poleti.