1. aprila se začnejo uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so jih poslanci sprejeli 24. novembra lani. Nova ureditev očetovskega in starševskega dopusta bo veljala za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje.

Zdaj ima oče 30 dni očetovskega dopusta, mati 105 materinskega, oba skupaj pa še 260 dni starševskega dopusta. Po novem bo imel oče 15 dni očetovskega dopusta in 160 dni starševskega, od tega 60 dni neprenosljivega. Materinski dopust ostaja enak, mati pa bo imela po novem 160 dni starševskega dopusta, od tega 60 dni neprenosljivega.

V praksi bo imel oče več dopusta

V praksi se bo najbrž najpogosteje zgodilo, da bo oče sto dni starševskega dopusta prenesel na mater, ki bo tako kot doslej "na porodniški" 365 dni (105 dni materinskega dopusta plus 160 dni starševskega plus sto dni starševskega dopusta, ki ga bo nanjo prenesel oče).

Oče bo imel v tem primeru 15 dni plačanega očetovskega dopusta ob rojstvu otroka in še 60 dni plačanega starševskega dopusta, ki ga bo lahko izkoristil do otrokovega osmega leta starosti. Ta rok je ena od pomembnejših novosti, doslej je bilo treba očetovski dopust porabiti do zaključka otrokovega prvega razreda, kar je starše postavljajo v različen položaj in ustvarjalo dodatno potrebo po preverjanju na centrih za socialno delo.

Tako smo v zakonodajo prenesli zahtevo evropske direktive, ki zahteva, da ima vsak starš štiri mesece starševskega dopusta, od tega vsaj 60 dni neprenosljivega. Sprva so bile tudi ideje, da bi 30 dni preprosto vzeli materi, a so te propadle.

Če bi mati ves starševski dopust prenesla na očeta, bi bila doma 165 dni ali slabega pol leta (105 dni materinskega dopusta plus 60 dni neprenosljivega starševskega), oče pa bi bil lahko doma 275 dni ali dobrih devet mesecev (15 dni očetovskega plus 160 dni starševskega plus 100 dni starševskega dopusta, ki bi ga nanj prenesla mati)

Kot pravi minister Luka Mesec, izkušnje iz tujine kažejo, da se očetje, ki jim pripada neprenosljiv starševski dopust, zanj pogosteje odločijo. To pomeni, da se bolj intenzivno in pogosteje vključujejo v varstvo in skrb za otroke v najzgodnejših letih, kar je eden od namenov novele. Novosti zakona so namenjene tudi lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja.

Oba starša lahko delata s krajšim delovnikom

Pomembna novost ja namreč tudi to, da lahko krajši delovnik zaradi starševstva po novem koristita oba starša, čas za koriščenje pa ne bo več do zaključka prvega razreda, ampak do otrokovega osmega leta starosti. Ukinja se tudi obveznost, da eno leto to ugodnost koristi drug starš.

Doslej je lahko eden od staršev delal štiri ure, nista pa smela oba starša delati vsak po šest ur, od 1. aprila pa bo mogoče tudi to.

Za "manjkajoče" ure starš ne prejme plače, mu pa država zanje plača prispevke. Skupaj lahko starša koristita do 20 ur skrajšani delovnik, torej kot če bi eden delal štiri ure. Lahko bo torej eden delal pet ur drugi pa sedem, oba po šest ur dnevno ali oba po sedem ur dnevno. Možne so sicer tudi vmesne variante, saj se določi tedensko in ne dnevno število ur (na primer en starš 27 in drugi 33).

Večino bremena nosijo matere

Foto: Profimedia jok otrok

Statistike glede delitve skrbi za otroke so po opozorilu ministrstva zaskrbljujoče. Čeprav sta imela starša že do zdaj možnost za enakovredno delitev starševskega dopusta, ga v veliki večini izrabijo ženske. Starševski dopust je leta 2020 izrabilo 17.987 žensk in le 820 moških.

Enako povedni so podatki glede porazdelitve skrbi za bolne družinske člane, saj so leta 2021 82 odstotkov vseh dni dopusta za nego bolnega družinskega člana izrabile ženske, zgolj 18 odstotkov pa moški.

Po prejšnji zakonodaji je materi pripadlo 30 dni neprenosljivega starševskega dopusta, očetu pa nič. Glede na to so očetje prepuščali svoj delež starševskega dopusta materam. Tako so ženske po rojstvu otroka izrazito nadpovprečno čutile negativne posledice v svojem kariernem življenju. Tudi analize kažejo, da dohodek žensk po rojstvu prvega otroka izrazito pade.

V januarju 2023 je s krajšim delovnikom delalo 13.647 staršev, od tega je bilo le 334 očetov in 13.313 mater. 

Prvo višje izplačilo bo maja

"Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID) (tj. plačilo, ki ga prejme starš, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni) bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma. V primeru, da je otrok v zavodu, kjer ima celodnevno brezplačno oskrbo, bo eden od staršev lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši v obeh primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge," so še pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Celotni znesek DPID se bo dvignil z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače. Prvo višje izplačilo bo maja, zanj ni treba vložiti vloge.

Nova ureditev očetovskega in starševskega dopusta bo veljala za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, ostale spremembe pa od 1. aprila 2023.

"Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki že sedaj znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače, in sicer ta ne bo več nominalno določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ampak se bo podatke pridobivalo s Statističnega urada za preteklo leto. Zvišala se bo tudi osnova za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z minimalne plače na minimalno osnovo za tiste starše, ki zaradi štirih ali več otrok zapustijo trg dela," so še dodali na ministrstvu.

Skupaj znašajo finančne posledice izboljševanja položaja staršev in njihovih otrok 13,17 milijona evrov v letu 2023 in 19,86 milijona evrov v letu 2024.

dezurni@styria-media.si