Odlok po novem določa, da lahko Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za potrebe spremljanja, preprečevanja in obvladovanja covida-19 od udeležencev zbiranja pridobi ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča. Te mu posreduje organizator zbiranja. Ta pa mora poleg osebnih podatkov udeležencev voditi še evidenco časa in kraja zbiranja, telefonsko številko in podatek o tem, ali gre za zaprt ali odprt prostor. Če NIJZ v enem mesecu od dneva izvedbe zbiranja ne pošlje zahteve po podatkih, sklicatelj seznam uniči.

Ne glede na te določbe je zbiranje prepovedano, če ni mogoče zagotoviti minimalne varnostne razdalje med ljudmi v skladu z navodili NIJZ, objavljenimi na spletnih straneh NIJZ.

Po drugi strani pa ostaja dovoljeno zbiranje ljudi na organiziranih javnih prireditvah z do 500 udeleženci (v kar se ne vštevajo nastopajoči), a le pod pogojem, da se lahko zagotovi minimalni stik med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili NIJZ oziroma, če organizator dobi pozitivno mnenje NIJZ za tako prireditev.

Vlada želi z vodenjem evidenc olajšati delo NIJZ, ki je po besedah vladnega govorca Jelka Kacina že na meji zmogljivosti. Če se med udeleženci pojavi oseba, okužena z novim koronavirusom, bo torej lahko NIJZ hitreje dosegel vse in jih poslal v osamitev ali karanteno.

Pravilo bo denimo veljalo tudi za poroke, čeprav gre načeloma za zasebne dogodke. Spremembe medtem ne veljajo za število ljudi v gostinskih lokalih ali na avtobusih, v teh primerih ni treba zbirati podatkov o strankah. Dovoljene so tudi maše, pri čemer je Kacin izrazil prepričanje, "da bo odslej naprej duhovnik, ki bo maševal, vedel tudi, kdo je pri maši".

Danes začne veljati tudi dopolnitev odredbe ministrstva za zdravje, s katero se določajo ogrožena območja zaradi covida-19. V njej ni več varstveno delovnih centrov, ki opravljajo pomoč na domu družinam duševno in telesno prizadetih oseb. So pa na seznam dodali zdravstvene domove in bolnišnice.

Veljati začne še pravilnik, ki ureja postopek in način odločanja ter zahtevano dokumentacijo za izvajanje enake obravnave upravičencev za oprostitev ali delno oprostitev plačila najemnine po zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije.

Prav tako stopijo v veljavo spremembe uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode v povezavi z državno pomočjo za velika podjetja. Namesto dodane vrednosti se za dokazovanje škode uporabi EBIT, pri izračunu škode se upošteva morebitno sezonsko naravo podjetij, pri izračunu škode na podlagi dodatnih stroškov pa se od izračunane škode odšteje morebitno povečanje čistih prihodkov od prodaje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta.

dezurni@zurnal24.si