“Včasih nismo bili tako pozorni na pravilno citiranje uporabljene literature. Danes pravzaprav ne gre zgolj za neupoštevanje pravil citiranja in korektnost njihove uporabe, pač pa za izjemno preprostost repliciranja elektronskih dokumentov ali posameznih njihovih delov,” meni Igor Papič, prodekan za pedagoške zadeve na Fakulteti za elektrotehniko (FE) Univerze v Ljubljani (UL).

Na FDV vse preverijo

V luči rastočega števila plagiatorskih afer zlasti v politiki smo pri sogovornikih preverili, kako se s problemom spopadajo na fakultetah.

Na Fakulteti za družbene vede (FDV) UL navodila za urejanje diplomskih in drugih nalog niso tako podrobno urejala področja citiranja in navajanja besedil kot pravilniki, veljavni od leta 2005. “Podporo odkrivanja napačnega citiranja in plagiatorstva predstavlja program Turnitin, prek katerega pregledamo vsa diplomska, magistrska in doktorska dela,” pravijo na FDV. Program sistematično uporabljajo od začetka lanskega aprila, in sicer ne le za zaključna dela, pač pa tudi za druge pisne naloge študentov. “Nov postopek preprečuje, da bi plagiate sploh vložili v zaključno proceduro,” pojasnjujejo.

Na Filozofski fakulteti UL načrtujejo nakup profesionalne protiplagiatorske programske opreme, niso pa še zbrali podatkov, kateri oddelki že uporabljajo programe za ugotavljanje plagiatorstva. Z očitkom o plagiatorstvu se sicer še niso srečali. Na FE proučujejo učinkovitost sistemov za preverjanje. “Če nimamo široke knjižnice elektronskih tehniških dokumentov, računalniško preverjanje ni učinkovito,” pravijo.

Odgovornost avtorjeva

Na vprašanje, kakšno mero odgovornosti po njihovem mnenju nosi mentor oziroma komisija, ki je navzoča pri zagovoru neke naloge, ki se pozneje izkaže za plagiat, Papič odgovarja, da “mentor diplomantu nudi strokovno pomoč, ga opozarja na pravilno citiranje, preverja rezultate meritev in izračunov, vendar ne more stoodstotno jamčiti za njegovo početje”. “V prvi vrsti nosi odgovornost avtor diplome, kar potrdi tudi z izjavo o samostojnem avtorstvu,” dodaja.