Slovenija je že peto leto zapored uvrščena na rep držav pri izvajanju konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju.

Države podpisnice so v poročilu organizacije Transparency International razdeljene v štiri kategorije izvajanja konvencije: aktivno, zmerno, omejeno in malo ali nič. Slovenija se skupaj  z 20 državami uvršča v zadnjo kategorijo, torej "malo ali nič". "To kaže na izjemno neučinkovito vključitev v izvajanje konvencije," pravijo v slovenski podružnici organizacije. "Zatiskanje oči pred podkupovanjem držav izvoznic tujih javnih uslužbencev ne pripomore k 'čistemu' poslovanju."

Primer Novartisa še odprt

Mednarodno poročilo ugotavlja, da v letu 2012 v Sloveniji ni bilo opaženega novega primera ali preiskave v zvezi s koruptivnim delovanjem v mednarodnem poslovanju, še vedno pa je odprt primer domačega in mednarodnega podkupovanja farmacevtskega podjetja Novartis, del katerega je tudi Lek d. d.

Kot zelo pomembno oviro mednarodno poročilo navaja nezadovoljivo stopnjo dostopa do informacij o primerih in preiskavah tujega podkupovanja, ki ne omogočajo vpogleda v podatke, ki jih potrebujemo za ugotavljanje ocene izvajanja konvencije. Prav tako mora Slovenija več sredstev nameniti za usposabljanje preiskovalcev, tožilcev in sodnikov, saj le to lahko pripelje do uspešnega pregona kaznivih dejanj.

Pozitivna ocena za preselitev tožilstva

Mednarodno poročilo je pozitivno ocenilo preselitev državnega tožilstva nazaj v okvir ministrstva za pravosodje ter sprejetje amandmajev h kazenskemu zakoniku, ki je razširilo kaznivo dejanje aktivnega in pasivnega mednarodnega podkupovanja ter uvedlo celovit sistem korporativne kazenske odgovornosti.