Promet. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je naročila izdelavo študije širitve ljubljanskega avtocestnega obroča in avtocestnih priključnih krakov z izjemo gorenjskega na šest voznih pasov. Za zdaj gre le za študijo, so dejali na Darsu.

Groba ocena vrednosti
Ocenjena investicijska vrednost celotnega projekta, ki ga obravnava študija, znaša nekaj manj kot 800 milijonov evrov, so povedali na Darsu. Ker projekt širitve obroča še ni vključen v noben programski dokument države, način financiranja in terminski načrt izvedbe še nista določena.

Študijo v vrednosti okoli 250 tisoč evrov je izdelalo podjetje PNZ. “Analizirali smo zdajšnje in prihodnje prometne razmere ter ugotovili, da bo obstoječi obroč zdržal do leta 2020; najprej bo pregorela severna obvoznica, nato pa vzhodna,” je povedal Tomaž Guzelj iz PNZ. Obvoznici bodo deloma sicer pomagali stari projekti ureditve javnega prometa v Ljubljani, na primer primestna železnica in nadgradnja javnega potniškega prometa (a ne zgolj z rumenim prednostnim pasom).

“Obvoznico bi širili tako, da bi ostala znotraj zdajšnjega obsega, torej da bi namesto brežin naredili zidove. Pasove bi tako zožali in s tem sicer zmanjšali hitrosti, ki pa so glede na strnjenost priključkov zdaj tako ali tako prevelike,” je pojasnil Guzelj.

Krak proti Gorenjski ni problematičen in ga tudi ne bi širili, je pa nekoliko bolj obremenjen, odkar so bile uvedene vinjete. “Ko bomo prešli na elektronsko cestninjenje, bo šel del prometa nazaj na regionalne ceste,” je dodal.

Gradili bi s koncesijo
Na vprašanje, ali bodo tretji pas gradili neposredno ali s koncesijo, so na Darsu odgovorili, da “je za odgovor na to vprašanje še prezgodaj”. Neuradno pa naj bi tretji pas obvoznice gradil koncesionar, vendar to ne bo sam Dars. Predlog iz študije PNZ je bil, da bi šlo pri tretjem pasu za javno-zasebno partnerstvo, pri katerem bi koncesionar dobil sredstva, pobrana z elektronskim cestninjenjem za od 15 do 20 let.

Vlačič ni navdušen
Z vprašanji o projektu tretjega pasu obvoznice smo se obrnili tudi na ministrstvo za promet, vendar so nas od tam preusmerili na Dars.

Neuradno naj minister Patrick Vlačič ne bi bil navdušen nad idejo tretjega pasu, čeprav je že junija lani izjavil, da so slovenske ceste “glede na to, koliko je na njih prometa, poddimenzionirane”. Da vlada nad projektom ni najbolj navdušena, je potrdil tudi Guzelj, po čigar ocenah bi se projekt izplačal. “Gre za najbolj obremenjen del omrežja v Sloveniji, pa tam pravzaprav sploh ne pobiramo cestnine,” je sklenil.

“Bil bi že čas za tretji pas”
Ali menite, da bi ljubljanska obvoznica potrebovala gradnjo tretjega voznega pasu?

Miha Klemenčič, 
56 let, prevoznik
Bil bi že čas, saj vozniki predvsem ob koncu delovnikov občutimo pretirano gnečo. Vsekakor bi Ljubljana na obvoznici potrebovala še en vozni pas.

Borut Gorjanc, 
50 let, prodajalec
Zdi se mi, da za zdaj ni potrebe po tem. Res pa je, da je na slovenskih cestah vedno več avtomobilov, tako da bo v prihodnosti tretji pas skorajda nujen.

Janez Matjan, 
40 let, gradbenik
Absolutno sem za to, da ljubljanska obvoznica dobi še en pas. Predvsem severni in južni del sta zaradi tovornega prometa najbolj problematična.