"V Sloveniji ceno nizke precepljenosti vsak dan plačujejo za covidom-19 oboleli, hospitalizirani, intenzivno zdravljeni in umrli bolniki, med katerimi je največ necepljenih. Komisija za medicinsko etiko (KME) RS se zato pridružuje pozivom zdravstvenih ustanov in združenj, da se razmisli o obveznosti cepljenja skupin, ki so po dosedanjih epidemijskih izkušnjah najbolj izpostavljene težjim oblikam bolezni in vseh, ki se vsakodnevno poklicno srečujejo s skupinami ljudi," je po včerajšnji seji sporočil Božidar Voljč, predsednik Komisije za medicinsko etiko, ki je posvetovalno telo ministra za zdravje, pristojno za opredelitve o etičnih vprašanjih, ki so pomembna za poenotenje praks na nivoju države.

Ob novih različicah tudi obvezno cepljenje

KME torej podpira cepljenje starejših, zaposlenih v zdravstvu, šolstvu in nekaterih drugih delih javne uprave. Od države pričakujejo, da uredi odškodninske postopke za tiste, ki utrpijo posledice cepljenja.
"V primeru novih epidemičnih variant virusa pa bi - glede na strokovno presojo in učinkovitost cepiv - veljalo razmisliti tudi o splošnem obveznem cepljenju," pravijo na KME. Stroko pozivajo, naj bo enotna pri oblikovanju preventivnih ukrepanj in naj ob nesoglasjih poišče načine za njihovo odpravo.

Polno cepljenih je 56 odstotkov prebivalstva, med polnoletnimi je delež precepljenosti 67-odstoten, med starejšimi od 50 let pa 77-odstoten.

Številni pozivi k obveznemu cepljenju, epidemiologi proti

K obveznemu cepljenju starejših od 50 let je nedavno pozvala strokovna skupina, ki jo vodi Mateja Logar, za obvezno cepljenje se zavzemata Zdravniško društvo, strokovni svet UKC Ljubljana ter kolegij infektologov UKC Ljubljana.
 Epidemiologi pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki so glede na zakonodajni postopek predviden v Zakonu o nalezljivih boleznih tisti, ki začnejo postopek uvedbe obveznega cepljenja za neko bolezen pa zelene luči še niso dali.

Pri epidemiološki službi NIJZ, ki jo vodi Mario Fafangel, v ospredje postavljajo pomislek, da za obvezno cepljenje ni izdelan izvedbeni načrt, prav tako dvomijo, da bi obvezno cepljenje dejansko povečalo precepljenost. Opozarjajo na možnost, da bi poskus uvedbe obveznega cepljenja proti covid-19 sprožil neugoden odziv in odklonilen odnos do vseh cepljenj ter tudi drugih javnozdravstvenih ukrepov.

"Neenotnost stroke podpira proticepilsko razpoloženje"

"Neenotnost stroke podpira proticepilsko razpoloženje v naši družbi, ki jo v epidemijskem stresu obremenjuje še družbena razdvojenost v sprejemanju in izpolnjevanju potrebnih in strokovno utemeljenih preventivnih ukrepanj," pravijo na KME. Epidemiološka služba NIJZ medtem poudarja, da so njihove odločitve strokovne in ne politične. 

“Dobro si to zapomnite: kadar se vsi strokovnjaki o neki zadevi strinjajo, je nekaj narobe. Ker v stroki vedno o strokovnih temah poteka debata,” pa pravi Milan Krek, direktor NIJZ.

Krek stopil v bran Fafanglu

“Epidemiologi niso proti obveznemu cepljenju, vendar pravijo, da uvedba obveznega cepljenja lahko povzroči probleme in da potrebujemo dober načrt,” je za N1 povedal direktor NIJZ Milan Krek. Krek zagotavlja, da se z epidemiologi na NIJZ, ki so študirali prav za to področje, imajo doktorate in obvladajo to tematiko, strinja.

"Pred nami so volitve. Če se bo odločalo o obveznem cepljenju, se bo odločalo na strokovnem polju, na političnem ne več. Politika ne bo tvegala, da bi šla mimo stroke, saj gre za preveliko odgovornost. Ne priporočam politiki, da se odloča mimo stroke. Dajmo počakat teden dni, ko se bodo stvari glede omikrona spreminjale in bomo verjetno takrat imeli drugo stališče," pravi Krek.