"Do konca 2024 bomo preoblikovali celotno financiranje zdravstvene blagajne, da bo bolj pravično in solidarno, kot je bilo doslej," je ob napovedi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napovedal predsednik vlade Robert Golob. Dopolnilno zavarovanje, ki smo ga plačevali komercialnim zdravstvenim zavarovalnicam, je bilo v začetku leta 2024 preoblikovano v obvezni zdravstveni prispevek. 

Koalicija zaveze ne bo izpolnila

Vsak zavarovanec tako plačuje 35 evrov obveznega zdravstvenega zavarovanja, napoved Goloba oziroma zaveza koalicije, da bo z začetkom leta 2025 uvedla socialno pravičnejši sistem plačevanja obveznega zdravstvenega prispevka pa se ne bo uresničila. "Ministrstvo za zdravje je naročilo študijo možnih scenarijev za preoblikovanje obstoječega obveznega zdravstvenega prispevka v enotni višini 35 evrov, ki ga plačujemo vsi enako, v bolj pravično in istočasno finančno vzdržno obliko. Po pregledu scenarijev Ministrstvo za finance preverja izvedbene možnosti, ki pa so tako stroškovno kot administrativno obremenjujoče," pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel. 

Foto: gov.si Valentina Prevolnik Rupel

Podražitev vsaj deset evrov

"Tako predvidevamo, da bo Ministrstvo za zdravje v skladu z ZZVZZ s 1. 3. 2025 višino OZP ustrezno prilagodilo rasti bruto plač v preteklem letu v skladu z zakonskimi določbami," sporočajo z ministrstva za zdravje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je oktobra ocenil, da je trenutna višina premij 35 evrov za obvezni zdravstveni prispevek prenizka glede na medicinsko inflacijo, ki je okrog devetodstotna. Tako menijo, da bi bilo treba obvezni zdravstveni prispevek zvišati za vsaj deset evrov. 

Svoboda: "V koaliciji se ne moremo dogovoriti."

V Svobodi sicer pravijo, da si prizadevajo za pravičnejši obračun obveznega zdravstvenega prispevka, kjer bi tisti, ki zaslužijo več, tudi plačevali več kot tisti z nižjimi dohodki. "Ob tem se zavedamo odgovornosti, da je na drugi strani treba poskrbeti tudi za finančno vzdržnost zdravstvene blagajne, saj zdravstvene storitve potrebujemo ali pa jih bomo potrebovali prav vsi. Zato je solidarno, da v zdravstveno blagajno in posledično v ohranjanje in krepitev javnega zdravstvenega sistema, seveda glede na zmožnosti, ki jih ima, prispeva vsak." A drugi korak, ko naj bi obvezni zdravstveni prispevek preoblikovali v bolj solidarnostno plačilo, "predstavlja veliko sistemsko spremembo, ki jo je treba uskladiti tako s socialnimi partnerji kot znotraj koalicije," dodajajo. V koaliciji pa se o končni rešitvi še ne morejo dogovoriti, sporočajo s Svobode.   

Trije scenariji gredo v smer ukinitve obveznega zdravstvenega prispevka in dvig prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ostali scenariji pa se nanašajo na kombiniranje obveznega prispevka s povišanjem prispevne stopnje delodajalca. 

Državljani privarčevali 240 evrov, država izgubila 33,5 milijona

Pri Svobodi niso pozabili spomniti, da bi državljanke in državljani ob ohranitvi prejšnjega sistema zaradi napovedanih podražitev komercialnih zavarovalnic za dopolnilno zdravstveno zavarovanje danes plačevali verjetno že najmanj 55 evrov mesečno. "Torej so državljanke in državljani s preoblikovanjem omenjenega zavarovanja, česar ni uspelo nobeni vladi do sedaj, privarčevali najmanj 240 evrov na leto," ocenjujejo pri Svobodi. A pri tem ne gre pozabiti, da so zavarovalnice zaradi izgube, ker so morale dopolnilno zavarovanje ponujati po regulirani ceni, vložile tožbo, nato pa so se z vlado poravnale za 33,5 milijona evrov. Država razliko plačuje v zdravstveno blagajno iz proračuna, 

Ker je obvezni zdravstveni prispevek prenizek, bo letos v zdravstveni blagajni nastalo 140 milijonov evrov minusa, ki ga bo pokrila država iz proračuna. Obvezni prispevek se plača od bruto plače in znižuje osnovo za dohodnino, zaradi česar bo država pobrala sto milijonov evrov manj dohodnine. Skupaj bo operacija ukinitve dopolnilnega zavarovanja letos stala 274 milijonov evrov. 

SD: "Koalicijske partnerje smo večkrat opozorili!"

"Še vedno smo mnenja, da je sedanji sistem začasna rešitev, ki jo mora zamenjati pravičnejši sistem, v katerem bo obremenitev odvisna od prihodkov zavarovancev. V zvezi s tem smo večkrat opozorili koalicijske partnerje na potrebo po konkretizaciji ukrepov in jasno določeni časovnici," pa pravijo v SD, kjer so v zadnjih časih precej kritični do Gibanja Svoboda. 

Foto: Jure Makovec/STA Matjaž Han

SD za vključitev obveznega prispevka v obvezno zdravstveno zavarovanje

"Neukrepanje v smeri pravičnega preoblikovanja zdravstvenega prispevka ni skladno z našimi pričakovanji," dodajajo v SD. "V SD zagovarjamo, da bodo obvezni zdravstveni prispevki odvisni od dohodkov posameznika, financiranje zdravstvene blagajne pa solidarno, zadostno in vzdržno, pri čemer je treba upoštevati tako socialno pravičnost kot tudi stroške pobiranja prispevkov." Dolgoročno se jim najboljša rešitev zdi čimprejšnja vključitev obveznega prispevka v obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma ustrezna prilagoditev prispevnih stopenj. Strošek pobiranja naj bi bil tako najnižji, obračun pa bi ostal vezan na dohodke posameznika. V SD menijo tudi, da bi bilo smiselno razmisliti tudi o dodatnih virih financiranja zdravstvene blagajne, ki se trenutno financira zgolj iz dohodkov iz dela.

Levica: "Kriva je stavka, odprava dvoživk in plačna reforma."

"S koalicijo še vedno iščemo soglasje glede načina preoblikovanja. Spopadanje z zdravniško stavko Fidesa, odprava dvoživk, pogajanje o plačni reformi, ki naslavlja tudi steber zdravstva, so vplivali na zasledovanje tega cilja," pa pravijo v najmanjši koalicijski stranki Levici, veliki podpornici ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. 

Foto: Jure Makovec/STA Luka Mesec Asta Vrečko

Levica koaliciji predstavila konkreten predlog

Kot pravijo v Levici, si spremembo prizadevajo uvesti v najkrajšem možnem času. "Kot stranka, ki že od svojega samega začetka poskuša ukiniti dopolnilno zavarovanje in ga preoblikovati v pravičen, progresiven prispevek, smo koaliciji predstavili konkreten predlog s preračunanim finančnim učinkom, ki bi ga lahko uporabili kot podlago za končen zakon."

Po predlogu Levice bi se višina prispevka dvignila za osebe, ki prejemajo plačo, višjo od povprečne, ter zniža za tiste, ki imajo nižjo plačo od povprečne. Izračunali so, da bi tako manj plačevalo 1.204.201 zavezancev, na približno istem pa bi ostalo 59.069 ljudi. Prispevek bi se dvignil za petino najbolje plačanih v Sloveniji, vendar bi tudi zanje novi prispevek predstavljal manj kot dva odstotka mesečne bruto plače.

"Verjamemo, da si nihče v koaliciji ne želi podražitve prispevka!"

"V samem procesu usklajevanja pa zagovarjamo stališče, da mora biti preoblikovani prispevek družbeno pravičen in ne sme nesorazmernega deleža prenesti na ljudi z nizkimi dohodki. Če ne bo drugih sprememb, se bo prispevek z marcem 2024 uskladil z rastjo povprečne bruto plače med letoma 2023 in 2024. Verjamemo, da si nihče v koaliciji ne želi podražitve prispevka," še pravijo v Levici. 

sergeja.hadner@styria-media.si