Sonja Gole, ki se je po 28 letih vodenja novomeške Adrie Mobila upokojila z letošnjim 1. marcem, je bila spoštovana podjetnica. Gospodarska zbornica Slovenije ji je januarja 2004 podelila nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, leta 2001 jo je za uspešno vodenje odlikovala novomeška občina, leta 1998 pa je bila nominirana za Slovenko leta – to je sicer postala Emilija Baranja, požrtvovalna mati in skrbnica dveh otrok s cerebralno paralizo.

Ob tem je bila, med drugim, članica nadzornih svetov zdaj že bivše Zavarovalnice Tilia in Pokojninske družbe A ter članica odbora za gospodarstvo v novomeški občini.

Oškodovanje za 21 milijonov evrov

Čeprav je Adria Mobil že v prvem letu njenega direktovanja prvič sploh beležila dobiček in tega prav tako med finančno krizo v letih 2008-2010 ter epidemijo covida-19, je Nacionalni preiskovalni urad tudi pri njej leta 2015 zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja in pomoči pri tem izvedel hišno preiskavo.

Tri leta kasneje se je začela sodna preiskava zoper tri fizične in eno pravno osebo, po takratnem poročanju portala necenzurirano.si, zaradi suma 21 milijonov evrov vrednega oškodovanja finančnega holdinga ACH ob prenosu Adrie Mobila na menedžersko družbo Protej.

Novomeško podjetje je bilo v lasti zadolženega ACH do konca leta 2013 – leta 2004 jo je kupil prav tako dolgo čislani gospodarstvenik Herman Rigelnik z ekipo – obe družbi pa je vodila Goletova. Zatem so menedžerji ACH prenesli lastništvo Adrie Mobila na družbo Protej, ki so jo ustanovili sami. Tako naj bi denar od dividend Adrie Mobila prihajal neposredno na Protej, ki je z njim lahko poplačal del posojil. Na ta način je ACH reševal svoje lastništvo. Toda posel so v ACH pod pritiskom bank upnic kmalu razveljavili in Adrio Mobil vrnili pod svoje okrilje. A ne za dolgo: leta 2017 je Protej in Adrio Mobil za 181 milijonov evrov kupila francoska skupina Trigano. Dolenjski paradni konj je francoski že sedem let. Še ena tranzicijska zgodba o uspehu...

Na lestvici najbogatejših

Dvainšestdesetletna Goletova naj bi s prodajo tretjine svojega deleža v Proteju zaslužila 21 milijonov evrov bruto in se je leta 2017 s 23 milijoni premoženja povzpela na 72. mesto Managerjeve lestvice najbogatejših Slovencev.

Kaj pa se je zgodilo s sodno preiskavo? Vložene ni bilo nobene obtožnice, naj bi pa kriminalisti naleteli na sporno posojilno pogodbo med Goletovo in Adrio Mobilom iz leta 2011. Del denarja, ki naj bi si ga direktorica sposodila brez soglasja nadzornega sveta, naj bi vrnila že leta 2016, še pred uvedbo preiskave, 1.350.000 evrov, na kolikor je bila ocenjena premoženjska škoda Adrii Mobil, pa pred vložitvijo obtožnice, ki ji je očitala zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Pri tem naj bi ji pomagali še trije, zdaj prav tako upokojeni sodelavci iz Adrie Mobila, računovodkinja Stanislava Kastelec, Sergio Pelozo in Boris Peric.

Ker so se vsi štirje pogodili s specializiranim državnim tožilstvom, se je obravnava na ljubljanskem okrožnem sodišču ta teden začela in tudi končala. Goletova je bila obsojena na štiri leta pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let in plačilo 135.000 evrov stranske denarne kazni, Kastelčeva na dve leti pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let in plačilo 67.500 evrov stranske denarne kazni, Peric na eno leto in pol pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let in Peloza na eno leto in tri mesece pogojnega zapora s preizkusno dobo dveh let. Plačati morajo tudi stroške postopka, ker se na sodbo ni nihče pritožil, pa je že pravnomočna.