74-letnemu gospodu je aprila letos počila aorta, doživel pa je tudi možgansko kap. Zaradi omenjenih bolezni je od takrat prikovan na posteljo, je v čustvenem zapisu zgodbo svojega strica na družbenem omrežju predstavil nečak. V pripovedi nadaljuje, da je stricu v času trimesečne hospitalizacije umrla mama, ki je bila tudi njegov edini (ožji) sorodnik, s katerim je zadnjih 50 let preživel čas. Ker stric nikoli ni bil poročen in je brez otrok, nima nikogar, ki bi zanj lahko skrbel.

Socialni delavec Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je v času hospitalizacije sprožil postopek iskanja ustrezne nege/skrbi, ki mu po zakonu glede na njegovo stanje pripada. Po izpustu iz UKC so ga premestili v Thermano Laško, kjer je opravil 14 dnevni rehabilitacijski program. Nepokretnega in brez urejene oskrbe ter nege so ga nato hoteli odpeljati v njegovo stanovanje, kjer živi sam. Nečak je to zavrnil, zato je moral stric od takrat bivati v Thermani Laško, kjer so ga z vsakim dodatnim dnevom bivanja bremenili za stroške.

Čeprav je stričeva vloga ustrezna, je nečak v iskanju prostega doma naletel na zaprta vrata, saj so domovi za več mesecev vnaprej zasedeni, na Centru za socialno delo Maribor pa so mu ponudili dnevno oskrbo na njegovem domu, dokler mu ne poiščejo ustreznega mesta v domu. Nečak je še enkrat poudaril, da stric glede na njegovo stanje potrebuje 24-urno oskrbo.

Foto: Saša Despot Slovenija 16.12.2013 medicinsko osebje, medicinska sestra, zdravsto v Sloveniji,

Zgornji primer ni osamljen, saj se v Sloveniji kopica ljudi bori s podobnimi luknjami v našem zdravstvu. Na ministrstvu za zdravje točnega števila takšnih primerov sicer ne morejo ponuditi, saj "obstoječa ureditev pravic s področja dolgotrajne oskrbe nima pristojnosti za vodenje zbirk uradnih evidenc s področja dolgotrajne oskrbe". Dodajajo, da naj bi se to v bodoče spremenilo in bodo kmalu vzpostavili tovrstno ureditev.

Sistemske težave bolnišnic, ki jim ni videti konca

Kaj torej lahko posamezniki oziroma njegovi svojci v takem primeru naredijo? Je v omenjenem primeru nečak dolžan skrbeti za svojega strica?

V Navodilu o zagotavljanju zdravstvene in socialne varstvene obravnave v primerih odpusta iz bolnišnic ter v primerih, ko upravičenec živi doma, ki sta ga leta 2004 izdala Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v osmem členu piše:

Bolnika, ki mu zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega življenja niti z zagotovljeno zdravstveno in socialno obravnavo na domu, iz bolnišnice ni možno odpustiti, če ni urejena neposredna premestitev v institucionalno varstvo. Če taka premestitev v katerikoli dom za starejše v Sloveniji zaradi čakalne dobe ni možna takoj, ostane za čas čakanja na sprejem v bolnišnici. V takem primeru dom za starejše, ki obravnava prošnjo za sprejem, uredi najhitrejši možen sprejem v institucionalno varstvo, pri čemer se za take upravičence oblikuje poseben seznam čakajočih na sprejem.

Na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCLJ) se zavedajo, da gre pri zagotavljanju bivanja za osebe, ki po izpustu iz bolnišnice ne morejo skrbeti zase, za sistemsko težavo vseh bolnišnic, za katero ni sistemske rešitve.

"Vsako zgodbo rešujemo individualno. Na voljo imamo negovalno bolnišnico, kjer se lahko zdravljenje nadaljuje do praviloma 30 dni. Sodelujemo z bolnišnico Sežana, kjer poteka podaljšano bolnišnično zdravljanje in z negovalnimi oddelki v regijah, iz katerih pacienti prihajajo," razlagajo na UKCLJ, kjer se devet od petnajstih socialnih delavcev ukvarja z načrtovanjem odpusta. Samo v lanskem letu so opravili 2277 različnih aktivnosti, povezanih z odpustom.

Vse več potreb po premestitvah v institucionalno varstvo

Da potrebe po premestitvah v institucionalno varstvo vsako leto naraščajo, so potrdili tudi v UKCLJ. "Sprejeme neposredno po zaključenem zdravljenju pa je zaradi pomanjkanja prostih mest ter pomanjkanja kompetentnega zdravstveno-negovalnega osebja v Domu starejših občanov (DSO) vse težje urediti,"  povedo na UKCLJ.

Foto: Žurnal24 V nadstandardni bolnišnični sobi pacient biva sam, ima TV in telefon ter večinom Dodajo, da tovrstne zgodbe niso le stvar populacije starostnikov, saj je izredno težko urediti oziroma zagotoviti ustrezno namestitev in oskrbo tudi za paciente, mlajše od 65 let. "Kadar se ti zaradi potrebe po zahtevnejši zdravstveno-negovalni oskrbi po zaključenem zdravljenju ne morejo vrniti več v domače okolje, socialno-zdravstveni sistem ne zagotavlja za njih primernih institucij. Zato se oskrbo za to kategorijo pacientov še vedno lahko išče le v okviru DSO-jev, kar pa za te paciente nikakor ne predstavlja ustrezne namestitve," so jasni.

Zaradi omenjene problematike v Sloveniji nekateri alternativno rešitev iščejo čez mejo. Po podatkih UKCLJ je v lanskem letu Služba za socialne zadeve zabeležila dva sprejema v DSO na Hrvaškem, pri čemer so premestitev predlagali in urejali svojci pacientov.

Rešitev v obliki Zakona o dolgotrajni oskrbi

Pod objavo na družbenem omrežju Facebook se je zvrstilo kar nekaj na las podobnih zgodb, ko jim je država v najhujših trenutkih obrnila hrbet. To naj bi se po zagotovilih ministrstva za zdravje spremenilo z uveljavitvijo težko pričakovanega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta bo tistim, ki potrebujejo pomoč, omogočil, da jo dobijo bodisi doma bodisi preko dnevnega varstva. Zakon se sicer pripravlja že več kot desetletje, nazadnje (leta 2017) je različica omenjenega zakona vzbudila več kot sto pripomob tako s strokovnega kot finančnega vidika. Kot je marca letos dejal Dejan Židan, naj bi bil predlog zakona po vseh zapletih v Državnem zboru sprejet do konca leta.

"Načrtovan sistem dolgotrajne oskrbe se bo tesno prepletal s sistemom socialnega in zdravstvenega varstva, z namenom zagotoviti kontinuirano in celostno obravnavo posameznika, ki bo omogočil, da nihče v družbi ne bo prezrt. Nov način in vsebina zbiranja podatkov bodo izboljšali transparentnost izvajanja storitev, načrtovanje potrebnih virov ter povezljivost sistemov zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe," so na naše vprašanje, v kolikšni meri bo zakon o dolgotrajni oskrbi skrbel za ljudi, ki so ujeti v sistem in so kljub slabemu zdravstvenemu stanju prepuščeni domači oskrbi, čeprav zanje nihče od bližnjih ne more skrbeti, odgovorili na ministrstvu.

Ureditev dolgotrajne oskrbe ena izmed vladnih prioritet 

Glede na to, da se bo država v prihodnje soočala z vse večjim številom starejših, ki so tako ali drugače ovirani in zato niso zmožni skrbeti zase ter so brez sorodnikov, se vprašanje, na kakšen način se bo država lotila reševanja omenjenega problema, ponuja kar samo.

Kot pravijo na zdravstvenem ministrstvu, je področje sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe ena izmed prioritet Vlade RS in je umeščeno tudi v Normativni delovni program Vlade RS za leto 2019. "V delovnem programu vlade je vložitev predloga zakona o dolgotrajni oskrbi načrtovana v novembru 2019. Med ključnimi izzivi, ki jih naslavlja, je zagotovitev učinkovite koordinacije med sistemi socialne varnosti, znotraj katerih bo posameznik prehajal glede na svoje potrebe, in zagotavljanje dostopa primerljivih pravic za primerljive potrebe ne glede na okolje, kjer bo uporabnik storitev koristil," zaključijo na ministrstvu.