Ta nenaravna obremenitev je kriva za zlom omrežja, pravi direktor sektorja za distribucijsko omrežje Eletra Primorska Radko Carl. Zavrača pa ugibanja, da bi bil vzrok za takšno škodo na daljnovodih neočiščen varovalni pas.
Srednjenapetostno omrežje, ki prenaša električno energijo do transformatorjev v naseljih, in ki ga ima Elektro Primorska približno 2600 kilometrov, naj bi imelo varovalni pas v širini okoli deset metrov, je pojasnil Carl. Ob tem pa je opozoril, da so bili ti varovalni pasovi uzakonjeni šele pred nekaj leti. Trenutno to področje urejata energetski zakon ter leta 2010 sprejet pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
Varovalni pas odvisen od omrežja
Energetski zakon v 48. členu določa, da mora biti na območju visokonapetostnih vodov (močnejših od 110 kilovoltov) varovalni pas širok 15 metrov oz. kot je dejal Carl, mora biti širina tega pasu tolikšna, da drevesa ne morejo pasti na vod. Vode takšnih moči ima v večini Eles, je pojasnil. Za srednjenapetostno omrežje, ki je bilo zaradi tokratnih izrednih vremenskih razmer najbolj poškodovano, pa velja, da mora biti širina varovalnega pasu deset metrov.
"V praksi sekamo koridorje seveda v skladu s predpisi, kar ima tudi svojo ekonomsko računico. Že zaradi dolžine srednjenapetnostnih vodov pa ne moremo sekati enako široko kot pri visokonapetostnih omrežjih," je povedal Carl. Sečnjo opravljajo podizvajalci, za kar primorski elektrodistributer nameni več kot 500.000 evrov letno.
"Do izklopa voda pa ne pride le v primeru zrušitve drevesa na vod. Mrk na 20 ali več kilometrov dolgem vodu se zgodi tudi ob stiku voda in drevesnih vej, zato redno čistimo koridorje, saj bi se sicer kar naprej soočali z izpadi," je še pojasnil Carl. Priznal pa je, da se pri čiščenju tras daljnovodov soočajo s težavami, predvsem negodovanjem lastnikov gozdov, ki podizvajalcem oporekajo sečnjo.
"Ko so se ti vodi gradili, ni bilo urejenih služnosti, zato imamo stalne težave. Seveda plačujemo odškodnine lastnikom, saj navsezadnje gre za izpad dohodka. Velike težave pa imamo tudi s pridobivanjem služnosti za gradnjo novih vodov," je pojasnil vzrok zapletov.
80 odstotkov vodov nad zemljo
Večina vodov Elektra Primorska, okoli 80 odstotkov, poteka nad zemljo. Takšna gradnja je namreč cenejša, res pa tudi bolj podvržena vremenskim vplivom (vetru, udarom strel, snegu, žledu), je pojasnil Carl. "V zadnjih 30 letih smo nadomestitev nadzemnega omrežja s podzemnim naredili v mestih, saj je tam gostota večja, pa še območje smo sprostili," je dejavnosti elektro podjetja, usmerjene k podzemeljski kablitvi omrežja strnil Carl.
Med glavnimi razlogi, da večina omrežja ostaja nad zemljo, so finance. Višja kot je napetost omrežja, višja je tudi razlika med postavitvijo cenejšega nadzemnega in dražjega podzemnega. "Pri 110-kilovoltnih omrežjih je gradnja tega pod zemljo stroškovno dopustna le v izrednih razmerah. Že pri srednjenapetostnem 20-kilovoltnem omrežju je razlika v ceni od 150 do 300 odstotkov," je pojasnil Carl. Kot je še dodal, hribovita območja zaradi plazenja in stroškovne neupravičenosti niso primerna za kabljenje pod zemljo.