Vlada je predlagala, da bi se v nekaj letih splošna olajšava dvignila s 3500 na 7500 evrov. Tik pred končno odločitvijo v parlamentu so glasovanje sredi decembra preložili, saj je kazalo, da bo zakon padel. Kdaj bo odločilno glasovanje, še ni jasno, bodo pa morali poslanci še pred odločilnim glasovanjem odločiti o predlogu, da se o njem razpiše posvetovalni referendum. Tako je namreč sprejem zakona poskušala preprečiti skupina poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem. Predlog za referendum so vložili 15. decembra, kdaj bo zadevo obravnaval odbor za finance, pa že ni znano.

Vlada je pred dnevi presenetljivo sporočila, da ne nasprotuje referendumu, ki naj bi se izvedel skupaj z volitvami, a se s tem ne strinja Levica, ki razmišlja o tem, da predlog za razpis referenduma umakne. 

Kakorkolu, splošna olajšava pri dohodnini se tako letos ni zvišala, na 4500 evrov, ampak je ostala enaka, ko je bila lani in predlani, 3500 evrov.

Veljavni zakon o dohodnini sicer omogoča, da se olajšava dvigne oziroma uskladi z zakonom o izvrševanju proračuna. Ta je bil sicer sprejet že 18. novembra, torej kakšen mesec pred tem, ko je postalo jasno, da zakon o dohodnini ne bo sprejet, a so ga popravljali še tik pred koncem leta. PKP 10, ki je bil sprejet 27. decembra, je tako na primer v zakon o izvrševanju proračuna vnesel solidarnostni dodatek za upokojence.

Ni je bilo treba dvigniti, toda ...

Veljavna zakonodaja določa, da se mora splošna olajšava dvigniti, če je inflacija avgusta v primerjavi z avgustom preteklega leta več kot triodstotna. Ta pogoj ni bil izpolnjen, lani avgusta je bila inflacija le 2,1-odstotna, kar pomeni, da zvišanje splošne olajšave ni bilo obvezno, bi bilo pa možno "upoštevaje cilje ekonomske politike vlade".

Včasih je veljal avtomatizem in so se olajšave in meje razredov dvignili za inflacijo novembra v primerjavi z novembrom preteklega leta. To bi letos pomenilo za 4,6 odstotke, s 3500 na 3661 evrov. Precej manj kot 4500 evrov, a kljub temu boljše kot nič. Tisti v najnižjem dohodninskem razredu bi v tem primeru letos plačali 26 evrov manj dohodnine, tisti v drugem 42, tisto v najvišjem pa kar 80 evrov manj dohodnine. To je samo učinek zvišanja splošne olajšave, če bi se dvignile tudi meje razredov, bi pri dohodnini prihranili še več.

Na ministrstvo za finance smo v petek poslali vprašanja, zakaj niso z rastjo cen življenjskih potrebščin uskladili vsaj splošne olajšave in mej razredov, potem ko je postalo jasno, da zakon, ki bi dvignil splošno olajšavo, ne bo sprejet. Zanimalo nas je tudi, ali pričakujejo, da zakon bo sprejet in kdaj ter od kdaj bo v tem primeru veljala nova dohodninska lestvica, torej ali bi lahko, če bi bil zakon sprejet, veljala za nazaj. Čeprev je retroaktivnost, torej veljavnost za nazaj načeloma prepovedana, v primerih, ko to nikomur ne škoduje, ampak le koristi, ni izključena. Odgovorov še nismo prejeli.

janez.zalaznik@styria-media.si