"Snovi katere so bile prisotne med gašenjem so gasilce prekrile tudi pod zaščitno opremo," so po požaru v podjetju Kemis pri Vrhniki zapisali pri Gasilski enoti Stara Vrhnika. "Ker med samo intervencijo natančno nismo vedeli, za katere snovi točno gre, se je pojavila velika zaskrbljenost vseh prisotnih." Fotografije v galeriji prikazujejo uničeno gasilsko obleko, prepojeno z odpadnimi snovmi. 

PREBERITE ŠE: 

• Onesnažene vrtnine zavrzite

• Na terenu še merijo, kakšen je vpliv na okolje

• Do nadaljnjega omejite gibanje na prostem

Enega gasilca so zaradi vdihanega ogljikovega monoksida odpeljali v ljubljanski klinični center, a so ga od tam odpustili brez posledic. Še en gasilec pa se je lažje poškodoval. V intervenciji je sodelovalo okoli 350 gasilcev.

Požar, ki je v ponedeljek zvečer izbruhnil v tovarni Kemis pri Vrhniki, kjer skladiščijo trdne odpadke, kot so embalaže nevarnih snovi, olja, odpadne barve, zdravila, baterije, sijalke, spreje, lake in barve, je poleg velike gmotne škode povzročil tudi onesnaženje okolja. 

Okoljske meritve še potekajo

Kakšno je onesnaženje oz. vpliv nesreče na okolje, pristojni še ugotavljajo. Državne službe - od agencije za okolje, direkcije za vode, Ekološkega laboratorija z mobilno enoto, ki je del Instituta Jožef Stefan pa do biotehniške fakultete in drugih - so že opravile prve meritve in vzele vzorce zraka, vode iz bližnjega potoka Tojnica in Ljubljanice, v katero se potok izliva, ter zemljine tako na površju kot v globini. Foto: Anže Petkovšek Kemis

Sledilo bo še vzorčenje v širši okolici v bližini vrtcev, šol in večjega blokovskega naselja. "S tem želimo preventivno preveriti, če je prišlo do večjega onesnaženja, a tega ne pričakujemo. Rezultati meritev bodo znani do konca tedna," je na včerajšnji popoldanski novinarski konferenci pojasnil Peter Rodič iz vrhniške civilne zaščite.

Prve meritve pa v neposredni bližini nesreče kažejo na povečanje delcev PM10 ter živega srebra v zraku. Janja Turšič z Agencije RS za okolje je pojasnila, da so izmerjene koncentracije delcev PM10 dosegle 200 mikrogramov na kubični meter, medtem ko mejna dnevna vrednost znaša 50 mikrogramov na kubični meter.

"To je približno dvakrat več kot na zimski dan v Ljubljani," je pojasnil Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Takšne vrednosti ogrožajo predvsem bolnike z boleznimi dihal, ki se v teh dneh lahko poslabšajo. To velja predvsem za bolnike z bronhitisom in kronično obstruktivno pljučno boleznijo.

Nevarno za astmatike in srčne bolnike

Ob povečanih vrednostih delcev PM10 imajo več težav tudi srčni in sladkorni bolniki ter otroci z astmo. Zaradi onesnaženega zraka so se čez dan zunanjim aktivnostim sicer odpovedali v vrhniških šolah in vrtcih, pa tudi sicer je veljalo opozorilo, naj se ljudje ne zadržujejo zunaj. Otorepec je sicer poudaril, da je zadrževanje v zaprtih prostorih začasna rešitev, saj se koncentracije delcev PM10 v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.

Nevarnejša od delcev PM10 pa je po besedah Otorepca vsebnost živega srebra v zraku. Po navedbah Turšičeve so bile namreč te v neposredni bližini požara glede na siceršnje običajne vrednosti povišane za 100 do 1000 krat. Foto: Anže Petkovšek Kemis

Onesnaženje je prizadelo tudi potok Tojnica. V nasprotju s podatki tamkajšnje ribiške družine, kjer zatrjujejo, da je v potoku na 1,5-kilometrskem odseku od Kemisa do Ljubljanice pomrlo vse, pa so po Rodičevih besedah našli nekaj mrtvih rib. Onesnaženje potoka je sicer po njegovih besedah intenzivnejše v okolici podjetja, nato pa se v toku struge zmanjšuje v pritoku v reko Ljubljanico. To kaže, da so s pregradami uspešno preprečili večje iztekanje onesnažene vode v Ljubljanico, je izpostavil.

Prve pomembnejše rezultate vzorčenj bi lahko imeli že konec tedna. Merilna mesta so po besedah Turšičeve določili glede na vpliv vetra in iztoke. Vzhodnik je namreč poskrbel za to, da so učinke dima oz. smrdeč zrak čutili tudi prebivalci pet kilometrov oddaljene Zaplane.

Onesnaženja vodnega vira ne pričakujejo

A prebivalci doslej niso prijavili težav zaradi požara, zato jih tudi v prihodnje ne pričakujejo. Prav tako ne pričakujejo onesnaženja vodnega vira, ki Vrhničane oskrbuje s pitno vodo. Zaradi vsega tega in v skladu s prvimi meritvami so preventivne ukrepe že nekoliko zmanjšali. Še vedno pa ostajajo opozorila, da je treba prekuhavati vodo iz podtalnice, povrtnine pa je treba pred uporabo oprati.

Kot so ob tem poudarili na NIJZ, lahko s hrano zaužijemo tudi delce onesnaženosti, ki se posedajo na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Strokovnjaki NIJZ sicer ljudem priporočajo, da s sajami in drugače onesnažene vrtnine in kmetijske pridelke, ki bi glede na razvoj že bili primerni za uporabo, raje zavržejo. Pričakujejo namreč, da so saje mastne in zato učinkovito pranje ni možno.

dezurni@zurnal24.si