Kot piše v akcijskem načrtu na petih straneh, ki ga je Slovenija v skladu z rokom Svetu Evrope predala v petek, Svet Evrope pa ga je danes objavil na svoji spletni strani, gre za kompleksno zadevo, ker se tiče razpada države v težavnih razmerah pred več kot 20 leti in posebnega bančnega sistema bivše države, ki ni imel ustreznic v drugih državah.

Glede na zahtevnost pravnih in dejanskih vprašanj zadeve je bilo tako delo delovnih skupin, ki jih je ustanovila vlada, v prvih mesecih usmerjeno predvsem v ugotavljanje obsega obveznosti, ki izhajajo iz sodbe, ter možnih postopkov verifikacije.

Za 257 milijonov evrov neizplačanih vlog

Sodba, ki se nanaša na devizne varčevalce v sarajevski in zagrebški podružnici Ljubljanske banke pred razpadom SFRJ, ki še niso bili poplačani, od Slovenije zahteva vzpostavitev podobne sheme poplačil, kakršna je veljala za varčevalce na njenem ozemlju v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Po razpoložljivih podatkih znašajo neizplačane vloge skupaj z obrestmi po prvotnih obrestnih merah v obeh podružnicah na dan 31. decembra 1991 skupaj okoli 257 milijonov evrov, piše v akcijskem načrtu.

Za izvršitev sodbe poseben zakon

Zaradi drugačnih dejanskih okoliščin bo morala Slovenija za izvršitev sodbe sprejeti nov zakon, predlog katerega namerava vložiti v parlamentarni postopek v drugem četrtletju letošnjega leta.

V akcijskem načrtu je Slovenija še zagotovila, da si bo prizadevala za enako obravnavo deviznih varčevalcev v podružnicah LB v Sarajevu in Zagrebu s tistimi, ki so imeli devizne vloge v Sloveniji, tako glede vsebinskih kriterijev kot procesnih vprašanj v postopku verifikacije.

Pri tem bo upoštevala preteklo prakso sodišča v Strasbourgu, finančno stanje v Sloveniji in dejstvi, da gospodarskih in finančnih razmer iz 90. let ter takratnih bančnih pogojev ni mogoče popolno preslikati v sedanjost ter da tako kot varčevalci tudi Slovenija z vloženimi sredstvi ni razpolagala.