Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da preučujejo možnost objave seznama davčnih neplačnikov na takšen način, da s tem hkrati ne bi povzročili škode kateremu od zavezancev.

"Pri pripravi rešitve je namreč treba spoštovati tudi določena pravna načela, rešiti problem varstva osebnih podatkov, preučiti tehnične možnosti za pripravo podatkov, zmanjšati tveganje za nastanek napak in podobno," so dodali na ministrstvu.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar medtem poudarja, da razvite demokracije deviacij v družbi ne rešujejo z javnim linčem. "Časi, ko smo v srednjem veku grešnike postavili na osrednji trg in jih kamenjali, naj bi bili mimo," poudarja.

Pirc Musarjeva: Več davkov država ne bo pobrala

A bolj pomembno vprašanje kot to, kaj se spodobi za moderne družbe, je po mnenju Pirc Musarjeve vprašanje, ki bi si ga morala zastaviti vsaka oblast – kaj smo z javno objavo sploh dosegli? Ali bo država zaradi takšnih javnih objav pobrala več davkov? "Odgovor je jasen. Ne," je prepričana.

Pirc Musarjeva pravi, da naj država torej svojo energijo in znanje usmerja v učinkovit pregon utajevalcev davkov in v učinkovito pobiranje davkov. "S takšnimi populističnimi ukrepi ne bo oblast dosegla ničesar," je prepričana informacijska pooblaščenka, ki kot učinkovit ukrep vidi in zagovarja davčne blagajne, ki bi vsaj pri gotovinskem prometu naredile red. "A nobena oblast v Sloveniji za zdaj ni imela poguma za njihovo uvedbo," sklene Pirc Musarjeva.

Seznam več kot 102 tisoč podjetij, obrtnikov in državljanov, ki državi niso plačali davka že več kot 90 dni, je danes na svoji spletni strani objavila hrvaška davčna uprava. Samo podjetja dolgujejo državi približno 15 milijard kun (dve milijardi evrov). Celotni dolg dolžnikov z vseh treh seznamov je približno 30 milijard kun ali štiri milijarde evrov.