Od prejšnje sobote naprej vsak dan čistijo tudi policijsko postajo, ki jo je zalilo tako kot vse druge stavbe na Seškovi cesti.
Mitja Jeras iz Policijske uprave Ljubljana, orožar, že ves teden vodi ekipo 12 policistov, ki čistijo blato, usedline na postaji. "Kar 1,90 oziroma 1,95 metra visoka je bila voda. Uničeno je vse, kar je bilo električnega, peči, ogrevanje, oprema, se pravi vse, do golih sten, vse je šlo v odpis, " mi je pripovedoval na ulici. Prav v tem trenutku je policistka Katja s Policijske postaje za izravnalne ukrepe Ljubljana pripeljala samokolnico, polno blatne vode, in jo zvrnila v jašek.
Med seboj se policisti posojamo eden drugemu, sestavljamo ekipe s po 10 do 12 ljudmi, razloži Mitja Jeras. "Tako sta danes tudi po dva iz Cerknice in Ribnice, načelnik policijske postaje pa se je zaradi izrednih razmer predčasno vrnil z dopusta," še pove.
Policistka Katja je povedala, da že ves teden pomaga po svojih najboljših močeh. Ves teden že prihaja v Medvode, dela po osem ur. In takoj na začetku pogovora pohvali, kako so se v Medvodah izjemno organizirano lotili odpravljanja škode.
Na vprašanje, ali je bila tudi osebno prizadeta v poplavah, je odgovorila, da ne. "Na srečo se je v naši hiši v Šmarci pri Kamniku dvignila le talna voda, a ne prav visoko, tako da smo lahko sami sanirali. Medtem ko je bilo na območju Kamnika, Godiča in Stahovice res grozno... Nihče si ni predstavljal, da je možno kaj takega oziroma v takšnem obsegu." Med najinim klepetom pripelje že drugo samokolnico njena poklicna kolegica iz Policijske uprave Ljubljana s Prešernove.
Ko naglas komentiram, da so ženske očitno zdaj res popolnoma enakopravne, se vodja Mitja hitro odzove: "Pa saj so to hotele. A ne?"
Ko s policisti razglabljam in ugibamo, ali bi se dalo tovrstne katastrofe kakorkoli preprečiti, je prihrumel Dinosov nakladalec in začel odstranjevati kup odpadkov, ki so jih tako policisti kot drugi stanovalci nakopičili ob cesti. Po približno minuti je izpod kupa pritekla podgana, po nestrokovni oceni je imela okoli 15 centimetrov. In logično, povzročila lažji preplah ...
Izjemno pomembno nalogo v teh dneh v Medvodah opravljajo tudi zaposleni iz centra za socialno delo. Na Seškovi ulici sem srečala osmerico z direktorjem CSD Ljubljana Ivanom Cafuto na čelu.
"Že v nedeljo, 6. avgusta, sem bil v Medvodah, medtem ko so kolegi iz šišenske enote tu vsak dan ... Na Viču, kjer živim, nam je bilo tokrat prizanešeno. Kajti lahko bi se tudi nam zgodilo isto kot ljudem tukaj. Grozno."
Na vprašanje, kakšni so njegovi občutki, ko gleda na to, kar se je zgodilo v Sloveniji, Ivan Cafuta odgovori, da mu "gre skoraj na jok. Lahko se vživim v položaj teh ljudi, ki jih je prizadelo. In težko, res težko je to gledati."
Na območju, ki ga pokriva CSD Ljubljana, so, kot je pojasnil sogovornik, težke razmere zlasti v Medvodah, Vikrčah, Tacnu in na Brodu, prizadeti pa so bili tudi v Polhovem Gradcu in Sneberjah.
Na vprašanje, ali ljudje govorijo o svojih stiskah po zadnji ujmi, je odgovoril, da zdaj v Medvodah hodijo od hiše do hiše, "se pogovarjamo in jim dajemo občutek, da so varni."
Glede napovedane denarne pomoči direktor CSD osebno misli, da bi morali izredno denarno pomoč, petkratnik denarne pomoči, deliti vsem prizadetim po avtomatizmu. Zdaj je namreč predvideno, da se bo dodatno ugotavljalo, kdo ima prihranke in kdo ne. "To nam ni všeč. A vseeno se bomo morali tega držati, poskušali bomo čimbolj uporabiti diskrecijo in odobriti čimveč. Ker kaj ti namreč pomaga, če je imaš na računu 120 tisoč evrov, a imaš škode za 130 tisoč ... Reki Sava in Sora nista izbirali med najrevnejšimi, vzeli sta vsem," je še komentiral sogovornik.
Tudi Tadej Zajec, pomočnik direktorja, vodja šišenske enote CSD, je poudaril, da bodo tudi v prihodnjem tednu, od srede naprej, spet v Medvodah. Na terenu. "Ljudem nudimo pomoč v stiski, psihosocialno pomoč, seznanjamo jih s pravicami glede uvljavljanja pravic iz javnih sredstev, se pravi kar se tiče vlog izrednih pomoči in tako naprej... Ljudem to, da smo prišli do njih in se z njimi pogovarjamo, da se zanimamo zanje, pomeni veliko."
Na Seškovi cesti sem pred hišo, očitno je bilo, da še ni bilo dolgo, odkar se je nekdo lotil temeljite gradbene obnove, srečala mlajšega moškega.
Potrdil je, da se je po tem, ko je reševal svojce in jih že spravil na varno, preparkiral pa je tudi avto na parkirišče Spar, vrnil še po mačko in psičko. Mačka se je skrila, nikakor je nisem mogel najti, medtem ko se je psička Linda takoj prikazala. "Če ne bi bil tako spreten plavalec, bi ga odneslo in bi utonil," je komentiral tudi direktor CSD. "Reka Sora je namreč izdolbla že meter in pol globoko luknjo in ker je bila reka Sava tako visoka, je reka Sora začela teči nazaj. Te luknje ni več, saj so jo že zasuli ... Pri odpravljanju posledic poplave so nam veliko pomagali prostovoljci, teh je bilo res veliko. Zdaj so tu razvlažici. Treba je vse presušiti, " je dejal, in pokazal sobico, ki je bila še pred enim tednom prijetna za njegova otroka.
Le malo proč je pri avtu kadil cigareto Mirsad Samardžić.
"V eni uri mi je bilo uničeno življenje. V Sloveniji živim 42 let, rojen sem v Bosni, v Cazinu. Že 41 let sem v Medvodah. Do upokojitve pred dvema letoma sem delal v Papirnici Goričane ... Reka Sora mi je poplavila od postelje do pralnega stroja, štedilnika. Sem eden od tistih, ki še vedno ne morejo ostati v stanovanju, saj je vse vlažno, in tako prenočujem na policijski akademiji v Tacnu. Tam je v redu, vsi obroki, zajtrk, kosilo, večerja. Sin, ki tudi živi v tej hiši, kjer sta sicer še dve stanovanji, pa prespi pri prijatelju. Sam pa nimam kam!"
Na prošnjo, naj opiše, kaj se je dogajalo v noči s 3. na 4. avgust 2023, je Mirsad povedal, da je vodo na hišnem hodniku opazil okoli pol šeste zjutraj. "Pričel sem brisati in niti približno nisem razmišljal, da bo še naraščala. A ob pol sedmih je pridrla čez cesto. Le še avto sem preparkiral pred trgovino Spar. V stanovanju je ostal nepoplavljen le televizijski ekran in pa seveda, ostali so mi v rokah ključi stanovanja in ključi avta. Potem ko je voda odtekla, je bilo tu blato visoko 10 centimetrov. Začel sem čistiti sam, pomagal mi je tudi sin in dva njegova prijatelja, vse stvari smo prenesli ven in odvozili so jih v sredo zvečer."
"Kako pa boste v prihodnje?" me zanima.
"Ne vem. Živim od pokojnine, prihrankov nimam, upam, da mi bodo pomagali z občine in centra za socialno delo."
Namenim mu nekaj spodbudnih besed. Za kaj več mi že zmanjkuje moči.
Mirsadov sosed, Muhamed Dizdarević, ki je medtem vneto čistil zelenico, mi je povedal, da sta z ženo prav letos začela obnavljati stanovanje, ki ga je kupil pred 17 leti, in da je v ta namen najel tudi posojilo.
"Delam v gradbenem podjetju KPL Ljubljana. A komaj sem se v petek zjutraj pripeljal v službo, sem se takoj obrnil, kajti klicala me je prestrašena žena, kajti Sora da začenja poplavljati. Ko sem prišel domov, je voda že stala v hiši. Nekaj stvari sva še umaknila, žena pa je ostala v stanovanju, tako da so jo morali evakuirati s čolnom. Res je bilo grozno ... Ko pa sva se z ženo vrnila, je bilo vse, prav vse, razbito, vse se je napilo vode." Kot je še povedal, je tudi žena zaposlena, a ga kljub temu izjemno skrbi draginja in kako bosta zmogla. Vsaj za hrano mora biti, je sklenil pogovor.
Vzamejo dopust in pomagajo
"Imava fajn ekipo, ki nama pomaga, pa tudi sinovi prijatelji so že vseskozi tu," sta kar žarela Safet in Karmen, zakonca s Seškove ceste, ki jima je tistega usodnega petka odneslo veliko stvari, med drugim tudi tri šiviljske stroje, s katerimi je Karmen šivala tudi maske v času epidemije covid ... Pri čiščenju so jima v teh dneh prišli pomagat prijatelji in znanci, eni so si celo vzeli dopust, drugi so prišli po službi. Vodo iz hiše so najprej izčrpali gasilci.
"Tisti dan, takoj po poplavah, sem bil popolnoma otopel. Zdaj mi je bolje, čeprav me bolijo noge." "Ah, tebe boli vse, razen zob, ker imaš protezo!" je bila hudomušna Karmen. Zakoncema sta v četrtek priskočila na pomoč Karmenina sestra Mateja in Matejin prijatelj Tone Dolenc iz Škofja Loke.
"Kako to da sta danes tu?" ju vprašam.
"Prišel sem pomagat prijateljem. Ja, saj je bil nasvet, naj najprej vprašamo sosede, prijatelje, ali je kaj potrebujejo. Bi se sicer prijavil za prostovoljca, a zakaj bi hodil na Koroško, če pa so tudi tu tudi ljudje, ki potrebujejo pomoč," je razložil Tone in dodal, da živi v tistem delu Škofje Loke, kjer ni bilo težav.
Karmen in Safet sta bila, kot sta poudarila, ganjena nad odzivom prijateljev, sodelavcev ... "Hišnik, sodelavec Matjaž z Osnovne šole Preska, kjer sem zaposlena, je pripeljal nov pralni stroj. Kot vidite, ima še vedno nalepljeno ceno. Vseskozi sem v navezi tudi z ravnateljem Primožem Jurmanom. ... Bogu hvala za take sodelavce. Rabljen štedilnik in avto pa nama je podaril Safetov prijatelj. Avto sva namreč v dobri veri, da bo na varnem, preparkirala na Mercatorjevo parkirišče. A tam ga je zalilo in sva ostala brez."
"In da, v nesreči se res pokaže, kakšne prijatelje imaš. V torek me je tu obiskal nekdanji sodelavec in prinese kuverto in v njej je bilo 600 evrov ... A si predstavljate? Čisto sem bil iz sebe, " je podoživljal Safet. In isti dan kot Safetov nekdanji sodelavec je prišel tudi učitelj Borut iz OŠ Preska. "Še nikoli prej ni bil tu. Najprej me je poklical po telefonu in tudi podaril 100 evrov. Enako kot prej Safeta: tudi mene je sezulo. In naj povem, da doslej, se pravi po enem tednu, še nisem niti imela časa jokati. Po drugi strani pa tudi vem, da če bom jokala, ne bo nič drugače," je dejala Karmen, se v trenutku zbrala in razložila, da vseh stvari, ki so jih podarili dobri ljudje, ne more obdržati.
"Zadeva je taka: trenutno imava še dva štedilnika. Enega nama je darovala učiteljica Veronika, drugega snaha. Prvega bova dala naprej sosedom, ki so prav tako ostali brez vsega. ... Rekla sem si: karkoli mi kdo ponudi, bom vprašala naprej in tako mi zdaj nabiramo za druge. ... Kar čutim, kako sva že zmagala in tako lahko že prespiva v zgornjem nadstropju, kjer sicer biva sin Denis. In Denisovi prijatelji iz Preske so prav vsak dan tukaj. Čistijo, perejo, nosijo. Sploh ne veva, kako bi se jim oddolžila."
Zgovorno Karmen je zanimalo, ali se spomnim katastrofalnih poplav v Bosni.
"Tudi jaz ne vem, katerega leta so bile. Nima veze. No, takrat sem bila 14 dni prostovoljka in sem pomagala zbirati robo na železniški postaji v Medvodah. Tudi naša družina je podarila posteljnino. In prav ta Amel, ki je tedaj vozil robo, ki smo jo prostovoljci pakirali na železniški postaji v Medvodah, se je zdaj pojavil tu z namenom, da bi pomagal moji družini. Sama pri sebi sem razmišljala: A vidiš, Karmen. Mi smo takrat pomagali. A si nisem predstavljala, da bomo tudi mi kdaj na tem, da bomo potrebovali pomoč. V spominu imam in tega nikakor ne morem pozabiti je, kako je nekdo na hlode na železniški postaji, na katerih smo utrujeni sedeli prostovoljci, pustil plastenko jedilnega olja. Ljudje, ki so kaj želeli darovati, so namreč običajno prinesli vrečko v notanjost. Po mojem ga je bilo sram, ker je prinesel le-to. In da, to olje še danes vidim na hlodih. Tega do konca življenja ne bom pozabila. Prav rada bi izvedela, kdo je ga je daroval, predstavljam si, da sam živi skromno in da več kot to ni zmogel."
Razdejanje v središču Medvod
Pravo razdejanje je povodenj v središču Medvod povzročila tudi v stavbi, v katerih domujejo Gasilska zveza Medvode, Turistična zveza Medvode, režijski obrat je bilo več kot meter vode ... Močno je zalilo tudi stavbo, v kateri sta sedež Občine Medvode in Krajevni urad Medvode.
Sedem občinskih avtomobilov, ki jih je deloma zalilo, bo moralo na čiščenje in servis, ni pa še jasno, kaj bo z električnim avtom. V stavbi režijskega urada je bilo namočenega precej orodja, motorne žage. Upajo, da se bo dalo rešiti vsaj kakšen stroj za čiščenje in pometanje. Eden od treh strojev za košnjo je bil na srečo na servisu in ga tako ni potopilo.
Nejc Dobrovoljc je v režijskem obratu Medvode zaposlen dve leti. "Deset minut pred 5. uro me je klicala šefica režijskega obrata Tina Kobal, da vode v Medvodah zelo naraščajo. Živim v Ljubljani in tako sem bil okoli 6. ure v Medvodah. Ker se je sprožil zemeljski plaz, smo se odločali, kako bi ukrepali, toda ker se je malo pred 7. uro oglasila sirena za nevarnost, smo morali posredovati v središču Medvod. Voda je namreč pričela ogrožati tudi samo občinsko stavbo in tako nas je nekaj, dva sva bila iz režijskeg obrata in nekaj drugih občinskih uslužbencev, začelo nositi nujne stvari, to je arhiv, tiskalnike ... Občinska vozila smo premaknili na parkirišče tržnice, saj za kam drugam ni bilo časa ... Rešili smo štiri, a še te je deloma zmočilo. Veste, to je bil kot hudournik, vse je teklo. Iz hiše ob parku smo evakuirali gospo. Če je ne bi prijel za roko in jo nesel ... Ne vem, kaj bi bilo. Reševali smo tudi ljudi, ki so bili v trgovini Mercator. Čez tržnico smo naredili verigo skupaj s policisti in z gasilci. Ko enkrat to doživiš sam ... Tovrstne grozljive izkušnje, v kateri so odločale sekunde, ne privoščim prav nikomur. In tega ne bom nikoli pozabil."
Pred občinsko stavbo, ko je župan Nejc Smole ravno odgovarjal na vprašanja televizijske ekipe, je pritaval starejši moški, da bi rad šel v krajevni urad. Očitno sploh ni opazil, da so okoli stale kovinske omare z listki z napisom Last UE Ljubljana. "Če urejate dokumente, pojdite bodisi v Škofjo Loko bodisi v Ljubljano," mu je svetoval župan.
Ko možakar brez besed odide, vprašam župana, kaj sledi zdaj."Intervencije so za nami, zdaj so na vrsti sanacije. Na veliko se odvaža odpadke, od tu so že trikrat odpeljali. Iz centra za socialno delo ljudi seznanjajo, kako pridejo do denarne in psihološke pomoči."
"Če prav razumem, prihajate k sebi?" vprašam župana, ki več dni ni mogel v pisarno, ampak je gostoval, tako kot štab civilne zaščite, v športni dvorani Medvode na Svetju.
"Po resnici povedano, še ne," vzdihne župan Smole. "Mislim, da bo to zavedanje, kaj se nam je zgodilo, prišlo za nami. Srečo imamo, da je zafunkcionirala skupnost, kajti že od sobote do vključno ponedeljka je bilo v grobem počiščeno. Že v nedeljo smo se pričeli spraševati, kako odstraniti ogromne količine odpadkov. Na pomoč so nam prišla komunalna podjetja: najprej Marjetica iz Oble, nato še iz Kočevja, Kostak iz Krškega in tudi Dinos. Pobirali so odpadke in jih v torek začeli voziti v ljubljanski RCERO, a smo ugotovili, da je to preveč zamudno, zato je od srede naprej na Jeprci na občinskih parcelah začasno odlagališče. Prišel je tudi stroj Slovenskih državnih gozdov z velikimi kleščami."
Občinska klet
"Takoj ko bo šlo proti 30 stopinjam Celzija, bo kombinacija mulja in vsega drugega začela močno smrdeti. To, kar vidite zdaj tu na dvorišču pred občinsko stavbo, je iz Krajevnega urada, Občine Medvode, gasilske zveze, turistične zveze. In te volilne skrinje smo tudi imeli shranjene v občinski kleti."
"Uf, le kaj še hrani občina v svoji kleti? Oziroma je hranila, kajti zdaj je prazna?" me zanima.
"Bila je poplavljena do vrha. Zdaj je v njej razvlažilnik, ki smo ga dobili na posodo. Bomo videli, ali bo kaj učinka. No, tu so bile stvari režijskega obrata, rekviziti za poletni festival, prireditve, ... V petek je bilo v njej polno blata in najprej so ga črpali gasilci, potem še VOKA Ljubljana s tavelikimi "drek pumpami", plastično razloži Smole.
Kar 700 prijavljenih
V teh dneh je na območju občine Medvode na terenu hitelo odpravljati posledice ujme 400 ljudi in kar 700 se jih je javilo za prostovoljce na spletno aplikacijo in po telefonu. Za dan solidarnosti 14. avgusta je občina Medvode predlagala krajevnim in vaškim skupnostim, naj organizirajo čistilne akcije. Tako bi iz tistih skupnosti, ki so manj prizadete, šli na pomoč tistim, kjer je bilo huje.
Medtem pa se 20 prebivalcev s Seškove ceste in Ceste komandanta Staneta še vedno ni vrnilo na svoje domove in bivajo na policijski akademiji v Tacnu. Dva objekta sta bila razglašena za nebivalna: prvi je hiša v Rakovniku sredi polja in druga je hiša na Seškovi, kjer se je vdrla streha.
Manjših plazov (še) ni v statistiki
V Polhograjcih so poseben problem zemljski plazovi, po podatkih jih je samo okoli stanovanjskih hiš in infrastrukture okoli 30. Manjših pa, kot je povedal župan, sploh ne šteje. Razen tistega plazu, ki se je v torek sprožil na Osolniku in vodi v dolino Hrastnice, so doslej prebili že vse. Tega zadnjega pa bodo, kot je napovedal župan, lahko začeli reševati, ko se bo dalo priti do njega po škofjeloški strani. Hrastnica je namreč neprevozna zaradi zares enega velikega plazu.
Čakajo na poročila
V četrtek so strokovnjaki projektantskih podjetij ocenjevali, kako hudo so v Medvodah poškodovani občinski mostovi in brvi.
"V naslednjih dneh dobimo poročila, že zdaj pa vemo, da bo treba za tri v mostove v prihodnje naročiti bolj natančen pregled ... Pri vsem tem pa se mi zdi najbolj nujno to, na kar sem opozoril tudi že pristojne v državi: čimprej je treba sprazniti hudourniške struge in jih znižati. V vasi Sora pri lokalu Jezeršek imamo namreč za skoraj dva metra nanošenega materiala v Ločnici. Tam pravzaprav sploh ne potrebujemo obilnega novembrskega deževja. Kajti potok bo prestopil že ob manjšem dežju in bo spet poplava." je dejal župan. A strugo bo treba čistiti že višje, bližje Trnovca, je v pogovoru poudarila tudi podžupanja Mojca Murnik, ki živi v vasi Trnovec.
"Pri meni doma v Trnovcu se ni zgodilo nič, ker smo pred leti veliko vložili v sanacijo potoka Knapovščica. Prav pod našim vrtom je sotočje potokov Knapovščica in Ločnica in potem je nešteto, res nešteto hudourniških pritokov, ki tečejo skozi gozd, in zastajajo. Zastajajo naplavine, drevesa, in ko se dovolj nabere, odrine voda z veliko močjo in tako vse pridrvi v dolino. Do tam, kjer sta sedež krajevne skupnosti in igrišče, je potok urejen. In tam tako v tem neurju ni bilo težav. Dolvodno pa je ogromno naplavin škoda je zelo velika," je dejala.
Tako kot številni drugi, tudi medvoška podžupanja bistveno težavo pripisuje temu, da se je v zadnjih treh letih premalo denarja namenilo za čiščenje vodotokov. "Težko je seveda očistiti vse hudournike, to je seveda tudi problem sečnje tistih dreves, ki nimajo uporabne vrednosti in ostanjo v naravi. Pred leti, ko je vodotoke urejalo državno podjetje Puch, je bilo drugače," je še opozorila podžupanja in navedla, da se je pred 14 dnevi s projektantom, ki je koncesionar za vodotoke, na terenu pogovarjala, da bi jih uredili, tako da bi lahko v prihodnje uredili tudi ceste. "A so nas te poplave prehitele. In kar slutili smo, da bližajo te stoletne poplave," je povedala.
V Trnovcu s 180 stalnimi prebivalci, vikendašev je malo, po besedah Mojce Murnik prav nobena hiša ni bila poškodovana, zelo močno pa je poškodovana infrastruktura, saj je to območje zelo vodnato. In tudi plazovito. Na srečo pa noben plaz ne ogroža stanovanjskih hiš. Plazovi so zdaj prekriti s folijami, da se ne bi dodatno močili.
"Nosilka identitete" je bolj slaba
Za konec se odpravim še mimo stanovanjske hiše, ki "s svojo kvalitetno izoblikovano zunanjščino predstavlja pomemben dosežek trške arhitekture 19. stoletja in je nosilka identitete starega dela Medvod ter pomemben člen v uličnem nizu." No, tako je napisano na ploščici. Z okna mi pomaha Ružica in me povabi, naj pridem pogledat, kaj se dogaja pri njih, na Cesti komandanta Staneta 16.
"Živim v prvem nadstropju, moja soseda Nataša v pritličju. Nataši je zalilo dve stanovanji, meni pa klet, garažo, drvarnico ... " je v veži pričela pripovedovala v črno oblečena sogovornica. "Sedemnajstega februarja letos mi je umrl mož, ostala sem sama. Sem 10 let upokojena s pokojnino v višini 600 evrov, od teh dam za položnice 450 evrov.". S tresočim glasom je povedala, da je imela vse pripravljeno, da bi adaptirali garažo in drvarnico, a jo je prehitelo in vse odneslo. Le avto nam je še pravi čas uspelo spraviti na varno.
"In zdaj smo doživeli še to. Hči, ki živi v Vikrčah z dvema otrokoma, stara sta dve oziroma osem let, pa je ostala brez hiše. Poplava jo je uničila v celoti. Tudi avto hčerinega moža je zalilo. Zdaj tam urejajo, pospravljajo. Vnučka potem prideta prenočit k meni, hči pa je z možem pri tašči. Še en moj sin živi tu v tej hiši v zgornjem stanovanju ... Kljub vsemu, kar se je zgodilo, je pomembno le to, da so mladi ostali živi in so zdravi, " je sklenila z odločnim glasom. Njen predlog, naj grem pogledat še njeno zalito klet, sem diplomatsko ignorirala ....Veliko stvari sem videla, tako da mi je bilo že težko reči karkoli.
Komaj je Ružica končala s pripovedjo, že se ob meni pojavi Nataša. "Bojimo se zagnati pralni in sušilni stroj. Dobava električnega toka je bila večkrat prekinjena in tako sta se hladilna skrinja in hladilnik vklapljala in izklapljala, tako da ne vemo, ali so živila sploh uporabna ... Vse druge stvari smo znosili na plano, pri tem in pri čiščenju so naši družini pomagali prostovoljci, sosedi, prijatelji. Kar je bilo zalito, smo odvrgli. Uničeni sta obe otroški sobi in tako smo morali zavreči vse postelje in omare, razen moje sedežne. Zdaj sušimo jogije, danes pa mi je prijateljica Mojca pripeljala nov, suh jogi za sina. Danes mi prenosni telefon zvoni že ves dan: eden mi bo podaril brisače, drugi nogavice in copate ... Prišel je celo fantek, osem let star, ki se je ponudil, da bo pomagal, in je pomival in brisal posodo," je kar vrelo iz Nataše.
Povedala je še, da ima veliko prijateljev, ki ji pomagajo, a da so tudi takšni, ki so bili pripravljeni pomagati za plačilo: osem evrov na uro.
Natašin mož Nikolče mi je povedal, da njihova družina še vedno prenočuje na policijski akademiji v Tacnu, kajti stanovanja še niso uredili. "Po tem ko sem v službo, delam v ljubljanski enoti podjetja LTH Castings, poslal fotografije, so vsem, ki smo imeli poplavljeno, dodelili po štiri dni izrednega dopusta, " je povedal.
Med pogovorom je Natašina prijateljica Mojca iz Zaloga pri Cerkljah na Gorenjskem tiho pomivala posodo. "Tudi v naši hiši se je dvignila talna voda, a ni bilo hudo. Tu pa so razmere res nemogoče, vse je še mokro," je dejala, nakar naju je prekinila Nataša. "Imela sem le dva kompleta posteljnine, nas je pa pet. In potem mi je Mojca kupila posteljnino ... In včeraj mi je gospa na tržnici darovala cel zabojček zelenjave. Zastonj. Spet en gospod mi je prinesel stole," je pripovedovala Nataša.
Noče več vode v stanovanju
Vsaj 30 prostovoljcev je bilo v sredo v tej hiši na Cesti komandanta Staneta. Taisti prosotovoljci so nato v četrtek čistili prostore na občini. In tem je Mojca iz Zaloga nato tudi skuhala kavo, Nataša pa jim je ponudila podarjene plastenke z vodo. "Vode, v takšni ali drugačni obliki, sploh ne morem videti več ... Ven iz stanovanja mora ta voda. Še ti, prosim vzemi vsaj eno plastenko. Le daj, ne brani se ... " je bila vztrajna Nataša.
Nataša ima, kot je dejala, ogromno širšo družino: kar 18 bratrancev, pet tet in številne druge sorodnike, ampak vsi živijo v Nemčiji, Srbiji in na Hrvaškem. "Vsi ti me sprašujejo, kako naj mi pomagajo. Pa jim odgovarjam, da je lepa beseda že pomoč. Pogovor ne stane nič, je pa veliko. Treba se je pogovarjati."
Po dežju posije sonce, pravi pregovor. In po dežju je prišla zlata Mojca. Mojca, ki je pravo sonce. Za Natašo in njeno družino. Prijateljici sta bili prej v dobrem. In sta tudi zdaj, ko je Natašo prizadela nesreča.
Takih sonc, ki grejejo in sušijo solze, je v Medvodah še veliko ... To je lepo. Še imam upanje.
To je prava pomoč,ne pa da nakažeš na rdeči križ,pa se tam denar čudežno izgubi.Ne zaupam nobeni organizaciji,ker se vsepovsod …
Slovenci smo bili vedno dobri ljudje tudi v Jugoslaviji zelo spoštovani ....dokler nas niso postkomunisti razdvojili ,da so in še …
Super , ... več je dobil kot jaz mesečne plače. Vseeno pa jim ni lahko. Vendar bo njim pomagano, meni …