Vlada z rebalansom sledi dvema ključnima ciljema, in sicer spodbujanju gospodarske rasti ter povečevanju zaposlenosti, je pojasnil Cerar. S tem se po njegovih besedah ustvarjajo pogoji, da se lahko za naslednje leto po daljšem času zopet predvideva določeno usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev.

"Eden najtežjih rebalansov"

Uravnoteženje javnih financ je kot cilj rebalansa izpostavil tudi finančni minister Dušan Mramor. Proračunski odhodki se sicer povečujejo, a na marsikaterem področju se poraba tudi zmanjšuje, je dejal in dodal: "Sedmo leto po začetku krize je to eden najtežjih rebalansov, kar jih sprejemamo."

Mramor se zaveda, da z rebalansom ne morejo biti vsi zadovoljni, vendar pa predstavlja nadaljnji korak k cilju uravnoteženja javnih financ. Prav tako je izrazito investicijsko usmerjen, kar bo ugodno vplivalo na gospodarsko rast, sta poudarila skupaj s premierjem.

Erjavec ni zadovoljen

Minister Karl Erjavec pravi, da po uvodnem delu obravnave rebalansa ni miren. Pričakoval je, da bo premier jasno povedal, da se bodo ob več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti pokojnine usklajevale. "Tega nisem slišal, zato pri nas vlada precejšnja negotovost, kako bomo podprli rebalans proračuna," je dejal.

Kot je v izjavi za medije ob robu seje pojasnil zunanji minister in predsednik DeSUS, so v koalicijski pogodbi zelo jasno zapisali, da se bodo pokojnine v primeru več kot 2,5-odstotne gospodarske rasti usklajevale. "O tem danes nismo nič slišali, čeprav je bilo na koalicijskem sestanku včeraj dogovorjeno, da se bosta predsednik vlade oziroma minister za finance v svojem nagovoru tudi opredelila do tega vprašanja," je dejal.

Nesprejemljiv tudi za notranjo ministrico

Po mnenju notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar je nesprejemljivo, da policija ne bo imela dovolj sredstev za izvajanje temeljnih zakonskih nalog. Nakazana proračunska perspektiva duši funkcionalni razvoj policije, opozarja. 

"Kljub mojim resnim opozorilom in tudi v nasprotju s sklepom, ki je bil sprejet na parlamentarnem odboru za notranje zadeve decembra lani, ministrstvo za finance ni imelo popolnoma nobenega posluha za težko finančno stanje v policiji in to ne glede na dejstvo, da je policija eden izmed ključnih gradnikov pravne države," je ob robu današnje seje DZ, na kateri obravnavajo rebalans letošnjega proračuna, v izjavi za medije dejala Györkös Žnidarjeva.

Če obvelja predlagana proračunska perspektiva, namreč policija po besedah notranje ministrice ne bo imela dovolj sredstev za izvajanje svojih temeljnih zakonskih nalog.