Po besedah ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta bo zdaj podporo iskal še po poslanskih skupinah.  Občin bi bilo po novem tako „le“ 120, saj bi morale imeti najmanj 5000 prebivalcev.

"Nimajo stika z realnim dogajanjem"

Poslanec SDS Tomaž Lisec je v odzivu na Virantov predlog reorganizacije občin dejal, da gre pri tem za še en napad na podeželje. "Minister Virant postaja minister za anti-lokalno samoupravo,"  je dejal: "Naše mišljenje je, da vlada resnično nima stika z realnim dogajanjem in problemi Slovenije, predvsem na terenu."

Meni, da ukinjanje pomeni teptanje volje ljudi, ki so se na referendumih odločili za svojo občino, in korak stran od racionalizacije delovanja države. "Žalostno je, da se pripravlja izbris občin izključno na podlagi števila prebivalcev, brez ostalih, predvsem finančnih in organizacijskih analiz, kaj bi oz. bo to pomenilo za lokalno samoupravo," je dejal Lisac.

Ostro so se odzvali tudi pri SLS. Predsednik stranke Franc Bogovič meni, da gre pri teh ukrepih "za koalicijske kravje kupčije v prvi vrsti na račun podeželja, torej na račun preprostih in delovnih ljudi." Bogovič meni, da načrtovana reorganizacija izkazuje željo po popolni centralizaciji in uničevanju podeželja.

Tonin: "Občine so gonilo razvoja"

Naj odstopi od namere zniževanja števila občin, so pozvali tudi v NSi. "S tem naj si prihrani eno dodatno fronto, ki jo v tem trenutku ne potrebuje," je dejal vodja poslanske skupine stranke Matej Tonin. Meni, da to slovenskih problemov ne bo rešilo.

Tak ukrep po Toninovih besedah ne bi imel učinkov: "Občine so danes glavno gonilo razvoja. So še edine, ki investirajo v infrastrukturo, ne smemo pa niti pozabiti na socialno noto občin." Spomnil je, da so manjše občine, predvsem na podeželju nastajale, da so se lahko tudi odročnejši kraji enakomerno razvijali.

Vladi je predlagal, naj uporabi bolj prefinjene metode klestenja stroškov, ne pa ukinjanje. Kot možnosti je Tonin navedel spodbujanje skupnih občinskih uprav, in zmanjševanje glavarine, ki ga občine dobijo za delovanje. Pričakuje, da bo tudi ukinjanje občin potekalo preko referenduma, saj so bile tako ustanovljene.

Financiranje po glavi

Obenem je tudi že objavljen predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki vsem občinam jemlje skupno okoli sto milijonov evrov na račun manjšega deleža od pobrane dohodnine in manjšega sofinanciranja skupnih občinskih uprav. Po novem bo financiranje bolj naklonjeno občinam z več prebivalci kot tistim z večjo površino.

V predlogu spremembe zakona je predvideno, da bo država za občine namenila le še 50 in ne več 54 odstotkov pobrane dohodnine, s čimer bi država prihranila 86 milijonov evrov na leto, ostalih 14 milijonov evrov pa bi prihranili z znižanjem sofinanciranja skupnih občinskih uprav s 50 na 30 odstotkov.

Minister v svojem predlogu občinam tudi predlaga, naj zmanjšanje sredstev od dohodnine nadomestijo z novim davkom na nepremičnine ter z neko povsem novo občinsko takso "za posebno rabo javnih površin v lasti občine". Po predlogu se prav tako spreminja izračun primerne porabe občine tako, da se zmanjšuje pomen podatkov o raznolikosti območja in prebivalstva posamezne občine, povečuje pa se vpliv števila prebivalcev. Predlog zakona je tako bolj naklonjen občinam z več prebivalci kot tistim z večjo površino, piše Dnevnik.

Siromašenje občin?

Predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar je za časnik dejal, da je zgrožen nad tem, da občinam denar jemljejo, ne nižajo pa jim stroškov. Spremembe po njegovih besedah vodijo v siromašenje občin, ki so še "edini blažilec socialnih stisk prebivalstva". Tako kot Žagar tudi predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj meni, da bi omenjeni predlogi prispevali k centralizaciji Slovenije. "Kvaliteta Slovenije je v urejenem podeželju in to bi veljajo ohranjati in spodbujati, ne pa uničevati," je dejal Smrdelj.