Čeprav tako finančni minister Janez Šušteršič kot predstavniki sindikatov še dopuščajo, da bi dosegli dogovor glede varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, je stavka skoraj neizogibna.

Ker se bo zgodila še pred dejanskim sprejetjem varčevalnih ukrepov v državnem zboru, je vlada že zatrdila, da za stavko ni formalnih razlogov, zato je država ne bo plačala. Sindikati pa napovedujejo, da bo o tem odločalo sodišče.

Nadaljnja pogajanja bo na sindikalni strani vodil vodja nove koordinacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, na vladni strani pa minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Vlada je namreč v četrtek imenovala novo, sedemčlansko pogajalsko skupino.

Vrsta varčevalnih ukrepov

Vlada je sicer v četrtek državnemu zboru poslala predlog zakona, s katerim želi zagotoviti izvedbo varčevalnih ukrepov. S predlogom spreminja 45 zakonov in uvaja spremembe, ki so potrebne za znižanje odhodkov, predvidenih z rebalansom proračuna, v predlog pa je vključila tudi pet ukrepov na prihodkovni strani.

Vladni predlog varčevalnih ukrepov predvideva znižanje plač javnih uslužbencev za 10 odstotkov s 1. julijem letos, hkrati pa bi izplačali tretjo četrtino plačnih nesorazmerij, je po seji vlade v četrtek povedal minister za finance Janez Šušteršič. Plače javnih uslužbencev bi se tako letos v povprečju znižale za 7,5 odstotka, višina regresa pa bi bila odvisna od višine plače uslužbenca.