Mrk, ki bo trajal dve uri in pol in se bo začel ob 8.30, bo namreč delno "ugasnil" sončne elektrarne. "Ob začetku mrka bo zmanjševanje moči 400 megavatov na minuto, to je pol naše nuklearke, nato pa celo do 800 megavatov na minuto. Skupaj bo v evropskem omrežju manjkalo 30 GW moči,“ je Kosmač opozoril na tveganje za omrežje, ki ga prinašajo obnovljivi viri. Dodal je še, da se s pripravami na ta mrk strokovnjaki iz evropskih držav pripravljajo že več kot pol leta.

Druga grožnja obnovljivih virov za omrežje je to, da ima ogromno nemških in italijanskih sončnih elektrarn preveč občutljivo nastavitev za varnostni izklop. Nastavljene so namreč, da se izklopijo, če bi frekvenca v omrežju s 50 hercev narasla na 50,2 herca. Do tega na srečo še ni prišlo, saj bi morala za tako spremembo frekvence izpasti iz sistema kakšna pomembnejša povezava, bi pa v tem primeru zaradi izklopa sončnih elektrarn prišlo do ogromnega izpada proizvodnje. Pri nas so sicer sončne elektrarne nastavljene, da se ugasnejo, ko bi frekvenca narasla na 51,5 herca, tako da ne prispevajo k tej grožnji.  

Veter iz severne Nemčije po žicah tudi pri nas

Kosmač je opozoril, da tudi pri nas v električnem omrežju zaznamo, kadar v severni Nemčiji močno piha. Ta vetrna elektrika po med seboj povezanem omrežju namreč teče vse do Italije, nas pa pred hujšimi posledicami varuje prečni transformator v Divači.

Kaj ogrevanje in elektrika, promet je mega porabnik

Direktor direktorata za energetiko Daniel Levičar je opozoril, da 40 odstotkov vse energije pri nas porabimo v prometu. Povedano drugače: v Sloveniji v prometu porabimo toliko energije, kot skupaj porabimo vse energije za ogrevanje vse elektrike. Levičar je sicer izpostavil cilj, da se do leta 2050 izpusti toplogrednih plinov zmanjšajo za 80 odstotkov.

Lučka Kajfež Bogataj je menila, da je to nemogoče in da je govoriti o tem tako na pamet nedopustno. "Ne pridemo skozi, tudi če bi zgradili vse možne hidroelektrarne, če ne bi bilo več Teša, če obdržimo nuklearko, če bi postavili vetrnice povsod, kjer le malo piha, in če bi nam zmanjkalo streh za sončne elektrarne," je poudarila Kajfež Bogatajeva, ki opozarja, da tudi nova vlada pri okoljskih zavezah le išče izjeme. Kot pravi, smo letos prvič presegli mejo 400 delcev CO2 v zraku (ppm, delcev na milijon), cilj, da bi se ozračje zaradi toplogrednih učinkov segrelo le za dve stopinji, pa že dolgo ni več dosegljiv, zelo verjetno se bo ozračje segrelo več kot za tri stopinje in pol, kar za nas pomeni štiri do pet stopinje več.