Nacionalni inštitut za biologijo je na seznam lokacij, kjer so prisotne potencialno toksične cianobakterije uvrstil tudi potok Glinščico. "Pred kratkim smo dobili klic domačina iz Ljubljane. Skrbelo ga je zdravje njegovega psa, ki redno čofota po potoku Glinščica ob Poti spominov in tovarištva na Brdu; tam je bila namreč prisotna gošča na vodni površini, ki se je vidno penila," so zapisali na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Še isti dan so preverili stanje in pod mikroskopom prepoznali veliko količino cianobakterij. Pregled njihovega genetskega zapisa je pokazal, da nosijo gene za proizvodnjo cianotoksinov, kar pomeni, da so res lahko strupene. Dodatne analize bodo šele dale odgovor, ali so v tistem trenutku proizvajale toksine ali ne.
Odsvetujejo neposredne stike z vodo
"Na tej lokaciji ob najbolj priljubljeni sprehajalni poti v prestolnici strupenih cianobakterij nismo zaznali še nikoli prej. Glinščico smo zato dodali na zemljevid območij s tveganjem, kjer je trenutno označena z rdečo barvo, zato odsvetujemo neposredne stike z vodo. Stanje pa se lahko hitro spreminja, predvsem ob nevihtah, ki so napovedane v teh poletnih dneh," opozarjajo.
Poleg Glinščice je na zemljevidu z rdečo barvo označen še ribnik Hotinja vas. Na zemljevidu so označene točke, na katerih so v preteklosti vsaj enkrat zaznali tveganje za prisotnost strupenih cianobakterij. Aktualni podatki mikroskopskih analiz so na voljo za točke, ki so na zemljevidu obarvane. Tveganje za prisotnost omenjenih bakterij v zadnjem mesecu je prikazano z barvo na semaforju. "Oznake na zemljevidu še ne pomenijo, da je voda na vseh teh lokacijah strupena in ves čas nevarna za živali in ljudi. Bodite pa pozorni, če na površini vode opazite zeleno, rjavo ali škrlatno plast, saj obstaja takrat večja verjetnost, da so strupene cianobakterije res prisotne," lahko preberemo na spletni strani ciano.si.
Kaj storiti v primeru tveganja?
Prisotnost cianotoksinov prepoznate po zeleni, rjavi ali škrlatni plasti na površini vode. Včasih je ob tem prisotno tudi večje število poginulih rib ali drugih organizmov tako v vodi kot ob njej.
Dolgoročna izpostavljenost cianotoksinom lahko predstavlja tveganje za okvaro nekaterih notranjih organov, nastanek tumorjev ali poškodbe DNA. Cianotoksini so lahko nevarni za domače živali.
Na spletni strani ciano.si so našteti ukrepi, ki jih je treba upoštevati, da bi se ob pojavu cianobakterij v vodi izognili nevarnosti. V vodi, kjer so prisotne cianobakterije, ne plavajte, ne čolnarite in ne izvajajte drugih vodnih športov. Gošče, ki plava na vodni površini, se ne dotikajte, v primeru stika z vodo se umijte s čisto vodo. Prav tako ne lovite in ne uživajte rib, ulovljenih na takšnih območjih.
Prav tako je treba paziti, da v stik z vodo ne pridejo domače živali. Poskrbeti je treba tudi, da ne uživajo živali, ki bi jih našle v ali v bližini vode, in da ne ližejo kamnov v ali ob vodi. V primeru stika z vodo je treba živali čim prej umiti s čisto vodo.
V primeru, da pri živalih opazite simptome, kot so bruhanje, opotekanje, izguba apetita, krči ali drgetanje, penjenje okrog ust, pretirano slinjenje, driska ali kakršnokoli drugo nepojasnjeno bolezen, ki se pojavi v enem dnevu po stiku z vodo, je treba poklicati veterinarja.