Demografske spremembe in staranje prebivalstva predstavljajo eno največjih družbenih izzivov sodobnega časa. Delež starejših od 65 let naglo narašča, o čem priča dejstvo, da imamo v Sloveniji trenutno več kot 600.000 upokojencev in upokojenk. Ko zaključijo svojo poklicno pot, se mnogi soočajo z izzivom, kako zapolniti svoj vsakdan in najti nov smisel življenja.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je bilo letošnjega januarja v Sloveniji skupaj več kot 650.000 uživalcev pokojnin, od tega več kot 500.000 starostnih.
Govorimo o poklicu prihodnosti
Kot pojasnjuje Jana Gorjup, je nujno, da se družbena struktura prilagodi potrebam starejše generacije. V tem kontekstu igra ključno vlogo socialna gerontologija – interdisciplinarna veda, ki preučuje staranje in starost z družbenega, kulturnega, psihološkega in ekonomskega vidika.
“Na Univerzi Alma Mater Europaea se že več kot 15 let ukvarjamo s vprašanjem, kako izboljšati kakovost življenja starejših. Ne smemo govoriti samo o aktivnem staranju, ampak o produktivnem staranju. Starejši odrasli imajo ogromno izkušenj in znanja, na kar pod vplivom zahodne družbe hitro pozabimo," poudarja zasl. prof. dr. Goriupova.
"Ko govorimo o poklicu socialnega gerontologa, govorimo o poklicu prihodnosti. Poklic socialnega gerontologa je izjemno pomemben, saj pokriva različna področja, vključno z zdravjem, socialnim delom, psihologijo, politiko in tehnologijo. Strokovnjaki s tega področja lahko delujejo kot svetovalci za socialno politiko, koordinatorji dolgotrajne oskrbe, vodje oskrbe starejših, raziskovalci na področju staranja in razvijalci socialnih inovacij za starejše," pojasnjuje izr. prof. dr. Barbara Toplak Perovič, glavni tajnik Univerze Alma Mater Europaea in dekanica Fakultete ECM ter poudarja, da je vpis na redni študij socialne gerontologije v 1. roku možen še do 18. marca 2025.
