Predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ), ki so ga pripravili pri Združenju za dostojno starost Srebrna nit, bodo poslanci obravnavali na marčevski seji, ki se začne v ponedeljek, 4. marca in bo trajala več dni. Kdaj bo ta točka dnevnega reda prišla na vrsto, bodo določili v petek, 1. marca, na kolegiju pri predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Zakon je v zakonodajni postopek sprejet na podlagi 5000 podpisov volilk in volicev. Predlagatelji menijo, da bi o zakonu morali odločati volivci in volivke na referendumu. 

"Glas poslanca, poslanke za Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je uresničitev ustavne posredniške demokracije. Je dejanje usmiljenja za vse, ki v tem hipu neznosno trpijo, je podoživitev situacije, ki bi doletela koga od najdražjih, je človeško zavedanje, da si na vrsti lahko tudi sam. Kaj bi storil tedaj? Glas proti zakonu je nepopravljiva življenjska napaka", pravi soavtor zakona dddr. Andrej Pleterski. 

Čeprav je podpotra zakonu med koalicijskimi volilci visoka, so koalicijske stranke ob prvi obrfavnavi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zahtevale splošno razpravo. To pomeni, da se poslanci ne bodo le seznanili z zakonom, pač pa na podlagi razprave odločali, ali naj se zakonodajni postopek nadaljuje, v nasprotnem primeru se zakonodajni postopek konča. "Izglasovanje sprejemljivosti zakona za nadaljnjo obravnavo bo v prvi obravnavi potrditev volje
državljank in državljanov. Nasprotno, bo zavrnitev predloga zakona izdaja te volje ljudi," pravijo predlagatelji. 

Zakon podpira 79,5 odstotkov volilcev Gibanja Svoboda, 70,6 odstotka volivcev SD on 85,7 odstotka volivcev Levice. 

Bodo zakonu že prvi dan pokazali vrata?

Ali bo zakon že prvi dan zaključil parlamentarno obravnavo ali bo šel v nadaljnjo obravnavo, glede na ohlapna stališča vladnih poslanskih skupin ni mogoče sklepati. Iz poslanske skupine Svoboda so sporočili, da zakonski predlog zaenkrat razumejo kot korak k premisleku o tej zahtevni temi, za kar bo priložnost v parlamentarni obravnavi. V to je po njihovem mnenju nujno vključevati tudi vprašanje dostopnosti paliativne oskrbe. Tudi v SD zakonski predlog vidijo predvsem kot priložnost, "da kot družba temu vprašanju odpremo prostor široke razprave". Da zakonski predlog podpirajo, so neposredno odgovorili le v Levici. Tudi sami glede predloga pričakujejo široko javno razpravo.  

V poslanskih skupinah NSi in SDS nadaljnje obravnave zakona ne bodo podprli. Več o razlogih tukaj. 

"Izjave trpečih in umirajočih ljudi, njihovih svojcev in strokovnjakov za paliativno
oskrbo pritrjujejo, da v nekaterih primerih tudi najboljša paliativna oskrba ne more olajšati trpljenja. Majhna, a pomembna manjšina ljudi trpi neznosne bolečine v zadnjem obdobju svojega življenja, ki jih oropajo dostojanstva. Zaradi tega mnogi s strahom pričakujejo obdobje pred smrtjo. Pravica do pomoči pri končanju življenja je vir tolažbe in pomiritve ne glede na to, ali jo bodo kdaj izkoristili," pravi soavtor dr. Dušan Keber. 

Zdravniške organizacije zakonu nasprotujejo. Predlagatelji menijo, da so dobronamerne pomisleke o možnih zlorabah v znatni meri bodisi upoštevali bodisi jih razpršili. Ni pa jim uspelo vzpostaviti vsebinskega dialoga s posameznimi organizacijami in posamezniki, ki zakonu nasprotujejo na podlagi verskih, ideoloških in stanovskih zadržkov ter prepovedi. Zakon vključuje ugovor vesti za

Da bi bolnik prišel do smrtonosne tekočine, bo moral skozi številne postopke

Predlog zakona, ki pravico predčasnega končanja življenja daje pacientu, ki doživlja neznosno trpljenje, ki ga ni mogoče lajšati ter glede njegove bolezni ni možnosti izboljšav. Pacient mora obvezno na obravnavo k psihiatru, ki potrdi, da je pacient sposoben odločati o sebi. To je ena od varovalk, ki jih podobni zakoni v tujini nimajo.

Zakon so pripravili Brigita Skela Savič, Andrej Pleterski, Dušan Keber in Igor Pribac.  

Kritike: Zakon ne upošteva poslanstva zdravnika, kriteriji preširoko zastavljeni

Nekateri strokovnjaki menijo, da je v zakonu varovalk preveč, na drugi strani pa na zdravniški zbornici menijo, da so kriteriji za samousmrtitev preširoki in da vključujejo tudi paciente z duševnimi boleznimi. "Ta zakon ima kot pogoj fiziološko trpljenje, se pravi napredovano kronično bolezen brez videza izboljšanja, nikakor pa ne osebe, ki imajo kronične akutne psihične motnje. Izrecno je prepovedano nuditi taki osebi pomoč po tem zakonu," pa pravi eden od avtorjev zakona Andrej Pleterski. Številni zdravniki, med njimi kirurg Erik Brecelj, so opozorili na nezdružljivost zdravniškega poklica z evtanazijo. 

"Mnogi hospitalizirani in varovanci DSO zdaj v resnici ne morejo odločati o svojem življenju in smrti kakor večina ljudi, saj svoje odločitve za smrt niso zmožni uresničiti brez pomoči drugih. Zakon vsem tem osebam in drugim, npr. priklenjenim na posteljo, ki vidijo smrt kot odrešitev svojih muk, daje možnost, da s pomočjo družbe v miru uresničijo svojo najpomembnejšo odločitev," pravi soavtor dr. Igor Pribac. 

Da bi zadostili kritikam, so avtorji zakona opredelili, da zdravnik ni edini pri odločanju o zaključku življenja. V postopku o končanju življenja bi odločala komisija, ki jo sestavljajo zdravniki, pravniki, humanisti in diplomirana medicinska sestra. Komisija bi skrbela za sprotni nadzor in celoten postopek.

Postopek se začne z napovedjo zahtevka

Postopek uveljavljanja pravice do predčasnega končanja življenja se začne z napovedjo zahtevka pri lečečem zdravniku, ki preveri, ali pacient izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon. Pacienta mora spodbuditi, da se o svoji nameri pogovori s svojimi bližnjimi in preveriti, ali je pacient odločitev sprejel po lastni volji. S pacientom mora govoriti še enkrat, ne prej kot v treh in ne kasneje kot v štirinajstih dneh od trenutka, ko je napovedal oddajo vloge. Pacient lahko iz postopka odstopi kadar koli. 

"Močno upam, da bodo poslanci in poslanke prepoznali, da je zakon namenjen trpečim osebam, ki imajo neozdravljivo bolezen in se jim življenja izteka. Ti posamezniki, ki so sposobni odločati sami o sebi, morajo imeti pravico, da odločajo o svojem koncu. Ta zakon jim to omogoča s številnimi varovalkami za preprečevanje zlorab. Zakon za zdravstvene delavce uvaja novo storitev, za katero lahko uporabijo ugovor vesti. Državljani imajo pravico pričakovati, da bodo nosilci zdravstvene dejavnosti znali brati kodeks zdravniške etike in posodobljene zdravniške prisege ne le na način njihovih koristi, temveč bodo v ospredje postavili dobrobit pacienta. Zakon ne sili zdravstvenih delavcev k izvajanju te storitve in nikakor ne izključuje paliativne oskrbe, temveč prav nasprotno, spodbuja njen razvoj," poudarja prof. dr. Brigita Skela Savič.

Po izraženi volji pacienta in vlogi, ki mora biti overjena tudi pri notarju, bolnika pregleda še neodvisni zdravnik z vsaj desetimi leti kliničnih izkušenj, ki poda mnenje glede izpolnjevanja pogojev.

Samousmrtitev poteka doma

Samousmrtitev pacient izvede na domu, izjemoma v bolnišnici. Napitek spije sam, le izjemoma, če tega ne bi mogel izvesti, se lahko glede na njegovo predhodno voljo izvede evtanazija, ki je pomoč pri usmrtitvi.

Recept za smrtonosno tekočino predpiše član Komisije za PPKŽ, ki je zdravnik, lečeči zdravnik ali zdravstveni delavec jo prevzame v lekarni. Pred izvedbo PPKŽ mora diplomirana medicinska sestra ali lečeči zdravnik še enkrat vprašati pacienta, če pri odločitvi vztraja. Če ne, se postopek ustavi, če da, bolnik prejme smrtonosno tekočino, ki jo zaužije, v primeru evtanazije pa mu jo injicirajo v veno. 

Pravico do samousmrtitve bi po predvidevanjih letno izkoristilo okoli 33 ljudi.

sergeja.hadner@styria-media.si