Kaj v zakonu vas najbolj moti?
Moti nas, da se na takšen način sprejemajo zakoni, s katerimi se negira pravna in socialna država, ki je ena pomembnejših pridobitev slovenske državnosti.

Nekateri ukrepi v zakonu so trajne narave, kar je v nasprotju s sorazmernostjo. Ukrepi, če bi že bili dogovorjeni, bi morali biti vezani na čas trajanja krize. Ali država sporoča, da bo kriza trajala v nedogled? Ustvarja se vtis, kot da ni druge alternative kot varčevalni ukrepi.

Če bomo šli po tej poti, je samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novih posegov. Sindikati smo opozorili in predlagali drugačne rešitve, kjer prihranimo pri porabi davkoplačevalskega denarja. Ne gre za neki nepomemben zakon, ampak predpis, ki bo posegel v življenja vseh državljanov od otrok do upokojencev.

V kakšnem primeru bi nehali zbirati podpise?
O tej opciji nismo razmišljali, trenutno se pripravljamo na obširno kampanjo zbiranja podpisov na terenu. Glede na odzivnost in pripravljenost vlade to možnost ocenjujemo kot malo verjetno.

Ali se vam ne zdi, da zdaj kot manjšina jemljete pravico v svoje roke (večina sindikatov se je strinjala z zakonom)?
Sindikati se niso strinjali z zakonom, ampak s sporazumom, ki je bistveno ožji od vsebine zakona. Nekateri so bili postavljeni pred slabo in še slabšo izbiro.

Na drugi strani pa imamo sindikate, ki s temi pogajanji odpravljajo več plačnih razredov zaostankov, kar pomeni, da bodo nekateri izgubili osem odstotkov plače, nekaterim pa bo plača padla za minimum ali pa še to ne.

Vsak sindikat bo moral tako ali drugače odgovarjati svojim članom, ki jih zastopa. Med podpisniki so tudi javni uslužbenci, ki izražajo podporo našim prizadevanjem.

Koliko podpisov ste zbrali za referendum o interventnem zakonu?
Overjenih podpisov je na današnji dan okoli 2.500, pri čemer je treba poudariti, da nismo organizirali aktivnega terenskega dela.

Eden od prioritetnih ciljev je dosežen, kajti pridobili smo pravico do vložitve postopka za kolektivno tožbo.

Vlada je s tem zakonom želela zamakniti veljavnost in s tem drugim zakonom regres znižati v povprečju za 50 odstotkov, odvisno od plačnega razreda. Poudariti je treba, da je del javnih uslužbencev na občinah, vzgojno-izobraževalnih zavodih dobil regres izplačan v celoti.

Seveda gre za zakonito izplačilo, ker ni pravne podlage za zadržanje. Tega tudi v gospodarstvu ni, da podjetje izplača enemu obratu regres, v drugem pa samo polovico.