Pred daljnimi 21 leti, avgusta 2002, je morilec v rovinjskem apartmaju s pištolo škorpijon dvakrat ustrelil 39-letnega Georga Rakića, enkrat 12-letnega Bojana, oba sta že spala, ter, na stranišču, najmanj dvakrat 43-letno Vesno – vsem je ciljal v glavo. Ta možakar je bil po prepričanju sodišča komaj 21-letni Ivan Perić, ki je torej umoril očima, mamo in polbrata. Obsojen je bil na najvišjo mogočo kazen, 30 let zapora, ki jo prestaja na Dobu.

Foto: Jaka Gasar/Dnevnik Ivan Perić

Krivde ni nikoli priznal

Perić krivde ni nikoli priznal in v njegovo nedolžnost je prepričan tudi njegov odvetnik dr. Peter Čeferin, branil ga je pro bono. Slednji je v svojih pritožbah nanizal kopico dejstev, ki naj bi dokazovala, da njegov klient ni streljal. To naj bi, denimo, potrdilo že poligrafsko testiranje na hrvaški policiji, ki je Perića izključilo kot storilca.

Prav tako naj bi puljski obducent ugotovil, da so Rakićevi umrli 16. avgusta, morda celo devetnajstega, ko je imel Perić alibi, vendar je slovenski izvedenec za sodno medicino dr. Jože Balažic preračunal, da se je umor zgodil že v noči na 15. avgust. Pri tem se je opiral na razvoj ličink muhe Phormia regina, a, po Čeferinovih trditvah, upošteval napačno povprečno temperaturo severnega Jadrana, predvsem pa ne tiste v apartmaju. Dodal je še, da je bila likvidacija v Rovinju delo profesionalca, Perić pa ni nikoli držal pištole v rokah, zaradi nesposobnosti da so ga celo odpustili s služenja vojaškega roka.

In naprej: nek plačani morilec naj bi celo na srbskem sodišču priznal, da je on umoril Rakićeve. Čeferin se je pritožil na višje in vrhovno sodišče, obakrat brez uspeha.

Toži državo zaradi padca v kuhinji

Perić je v zaporu od oktobra 2002 in je že zaprosil za pogojni izpust, čeprav lahko to stori šele po treh četrtinah odslužene kazni, 22 letih in pol, in ob pogoju, da se pokesa za svoje dejanje, česar ni naredil, ker vztraja pri svoji nedolžnosti. Sklicuje pa se lahko menda na to, da je vzoren jetnik, izučil se je večih poklicev in delal tudi v kuhinji. Toda tam je leta 2018 dvakrat padel na spolzkih tleh, menda zdaleč ne edini, in zoper državo zaradi poškodovane hrbtenice vložil odškodninsko tožbo za 22.500 evrov. Tega mu najbrž ne bodo šteli v prid …

Foto: Anže Petkovšek Ivan Perič V prošnji za pogojni odpust pa je morda napisal tudi, da ga na prostosti čaka urejeno življenje. Po starih starših je podedoval majhno hišo na koncu vasi Gaberje, kakšnih deset kilometrov od Ajdovščine, ki jo je začel obnavljati pred dvema letoma, med vikendi, ko je imel prost izhod. Tam bo živel skupaj s partnerico, ki jo je spoznal med prestajanjem kazni.

Kmalu zatem, ko so v Gaberju izvedeli za novega bodočega sovaščana, smo mediji prejeli anonimno sporočilo, v katerem je avtor, morda jih je bilo več, izrazil strah pred njim in se vprašal, kako lahko morilec, ki bi moral prestajati kazen, hodi prosto po Sloveniji. Sledilo je še eno anonimno elektronsko sporočilo s popolnoma nasprotnim stališčem: da se domačini ne čutijo ogrožene, in imajo s Perićem korekten, celo dober odnos.

Zbiral bi podpise

Gručasto vas Gaberje, ki naj bi ime dobila po velikih gabrih ob bližnjem potoku, zdaj jih na žalost ni več, smo obiskali včeraj, v poznopoletni pripeki. V starem delu, kjer so hiše naslonjene ena na drugo in tvorijo ozke ulice, tako imenovane gase, se je vaščanka spomnila Perićevih starih staršev, "Cvetka in Franc počivata spodaj na pokopališču", in nas usmerila do hiše. "Veste, po mojem je Ivan nedolžen," je dejala ob slovesu.

Enakega mnenja je bil upokojenec, ki nam je na mopedu pripeljal nasproti: "Nihče nima nič proti Ivanu, razen tistega tam doli, ki je hotel celo zbirati podpise proti njegovi naselitvi, ker njega vse moti, tudi če petelin zakikirika. A res mislite, da jih je zbiral?! Lepo vas prosim, kdo bi pa podpisal."

Perićeva hišica stoji na koncu vasi in obiskali smo najbližja soseda. "Ivan je prva liga od soseda, priden, delaven, vedno pripravljen pomagati. Če bi bili vsi sosedje taki, bi bil svet lepši. Vse naredi sam, k nam pa si, recimo, pride sposodit prikolico. Čeprav smo mu rekli, da jo lahko vzame, kadar hoče, vedno vpraša, ali sme,“ je povedala gospa, ki se ni želela izpostaviti, in dodala še svoje ne najbolj prijazno mnenje o sovaščanu, ki da se ob vse obregne.

Foto: Anže Petkovšek Klemen Čehovin

Kot da se poznata 20 let

Drug neposredni Perićev sosed je nihče drug, kot po vinih poznana Kmetija Čehovin. Klemna Čehovina, tudi občinskega svetnika v Ajdovščini, smo zmotili sredi trgatve. "Marsikateri drug prišlek je trikrat slabši od Ivana, brez zamere. Pomagamo en drugemu in takoj sva se začela meniti, kot da se poznava že 20 let."

Na zunaj je Perićev bodoči dom skoraj dokončan, znotraj pa naj bi bilo še nekaj dela. Z dekletom kljub temu tam prebivata že zadnje leto in pol, on med prostimi izhodi iz zapora, ona stalno. 

"Mislim, da si vsak človek po prestani kazni ali takrat, ko se dokaže njegova nedolžnost, zasluži zaživeti normalno, vsak ima pravico do dostojnega življenja. Bistvo prestajanja kazni je resocializacija 'storilca', kar je pri Periću doseženo, a kako naj se, kljub naporom delavcev na Dobu, to zgodi, če ga okolica ne sprejme?" je pred časom, ob omembi prvega anonimnega sporočila, po poročanju Slovenskih novic dejal dr. Peter Čeferin.

Včeraj smo torej ugotovili, da so Gaberje sprejele Ivana Perića. Z izjemo enega vaščana.