"V času, ko nas vedno bolj zajema verska brezbrižnost, ko ljudje na veliko opuščajo življenje po zakramentih, nam Marija kliče: Ne bodite zagledani zgolj v ta zemeljski svet, ne glejte vendar samo na teh nekaj desetletij, ki jih človek preživi tukaj na zemlji," je v svoji pridigi ob maši v romarskem središču na Ptujski gori izpostavil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Spomnil je, kolikokrat ljudje doživijo, "da tisto, od česar si v naših človeških načrtih veliko obetamo, namesto da bi nas na koncu osrečilo, nas pusti razočarane in obupane".

"Ko ob današnjem prazniku zremo nebeško slavo, ki jo je dosegla Marija, nas vse to vabi, da svoj pogled tudi mi usmerimo k Bogu. Marija in njeno življenje nas uči, da nismo ustvarjeni za životarjenje za smrt, ampak ustvarjeni smo za življenje in za srečo. Pot do tega življenja in sreče pa je lahko samo tista, ki je osvetljena z lučjo vere in v spolnjevanju njegove volje," je dejal nadškof Cvikl.

Zore: O pomen odgovornosti do življenja vse od spočetja dalje

Foto: Saša Despot Stanislav Zore Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je na Brezjah izpostavil pomen odgovornosti do življenja vse od spočetja dalje. Ob tem je izpostavil odgovornost vsakega posameznika za lastno življenje in življenja drugih, najbolj za tistega, ki je najbolj nemočen, najbolj ranljiv. "Ali smo tudi mi, kot posamezniki in kot družba, dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti. Bojim se, da ne," je dejal Zore.

Glavan: "Če hočemo, da bo svet postal boljši, bolj pošten, bolj solidaren, manj krivičen, moramo postati mi boljši in ravnati bolj pravično, pošteno in solidarno"

Novomeški škof Andrej Glavan pa je v svoji pridigi ob maši v cerkvi na Zaplazu pri Trebnjem ugotavljal, da so trenutni časi težki. "Papež Frančišek, ki spremlja dogajanja po svetu, pojav begunstva, terorizma, vedno večje socialne razlike, pravi, da že poteka 3. svetovna vojna. Skrbi ga upad volje do življenja mnogih evropskih narodov, prav tako usihanje vere, sovraštvo do Cerkve, nespoštovanje človekovih pravic, zlasti pravice do življenja vsakega spočetega, a še ne rojenega bitja. Skrbi ga odnos do najbolj nemočnih, do nerojenih in na drugi strani do starejših, katerih je zlasti v Evropi vedno več in jih nekateri gledajo kot nekoristne in odvečne, ki zvišujejo stroške za oskrbo in jim strežejo po življenju tudi s samovoljnimi posegi evtanazije. S tem usodno segajo po drevesu življenja, ki ga je Bog, gospodar življenja in smrti, prihranil svoji oblasti," je dejal Glavan.

Vernike je pozval, naj ob današnjem prazniku boga prosijo "za mladino, da bi odkrila, da je Bog edina trdna skala za lepo in srečno življenje, da bi iskali smisel življenja v darovanju za druge, ne le v lahkotnem življenju in zemeljski slavi. In še za nekaj prosimo, za spravo, za bolj mirno in spoštljivo življenje v naši sicer lepi domovini, a tako usodno zaznamovani s spori, sovraštvom, ki hromi sodelovanje za skupno dobro".

"Če hočemo, da bo svet postal boljši, bolj pošten, bolj solidaren, manj krivičen, moramo postati mi boljši in ravnati bolj pravično, pošteno in solidarno. Med nami bo več ljubezni, če se vsak izmed nas bolj potrudi za resnično ljubezen do bližnjega," je škof Glavan poudaril v svoji pridigi.

Marijino vnebovzetje, imenovano tudi veliki šmaren, je največji cerkveni Marijin praznik. Čeprav gre za enega najstarejših Marijinih praznikov, katerega prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem, pa je versko resnico, da je bila Marija "po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo", šele leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII.