Uporabo gnojevke v kraških pokrajinah bi bilo treba absolutno nadzorovati, na občutljivih vodnih zaledjih pa jo prepovedati, so prepričani v Proteusu, okoljskem gibanju Bele krajine.

“Zaradi pretirane uporabe gnojevke iz bioplinarne sta ogroženi vodna oskrba in turistična usmeritev Bele krajine,” meni Dušan Plut.

Kakšna je gnojevka?
Družba Bioenerg je Proteusu, kot so povedali, posredovala dokumentacijo, a bistvenega podatka – izvidov o kakovosti gnojevke, ki se uporablja v kmetijstvu – niso dobili. “Če bi se izkazalo, da je gnojevka drugega okoljskega razreda, bo nujno zastaviti vprašanje odgovornosti za to, kar se je z njo počelo dve leti in pol,” je dejal Niko Šuštarič. V Proteusu pričakujejo ukrepanje okoljske, kmetijske in veterinarske inšpekcije ter odziv kmetijsko-gozdarskih 
zavodov.

“Z navzkrižno primerjavo nam tudi ni uspelo ugotoviti dejanskih količin proizvedene gnojevke, zato dvomimo o poročilih, ki jih Bioenerg pošilja Agenciji Republike Slovenije za okolje,” je dodal Šuštarič.

“Napačno si razlagajo”
“Tako kot je narobe predstavljen podatek o prostornini končnega zalogovnika in so napačni zaključki, ki sledijo iz tega, je tudi z drugimi informacijami strani civilne iniciative,” nam je povedal Dejan Štrbenk, direktor Bioenerga. Ob tem je poudaril, da ima končni zalogovnik prostornino 6.500 kubičnih metrov, kar zadošča za shranjevanje bioplinske gnojevke za tri mesece.

Na vprašanje, zakaj Proteusu ne pokažejo izvidov o kakovosti gnojevke, nam Štrbenk ni odgovoril.