Kot je pojasnila ustavna sodnica Jadranka Sovdat, DZ s predvideno ureditvijo ustavnoskladno odpravlja protiustavnosti, ugotovljene v odločbi ustavnega sodišča iz leta 2002.

Referendum ne sme pomeniti odločanja o tem, ali naj se protiustavnosti, ugotovljene z omenjeno odločbo ustavnega sodišča, sploh odpravijo, menijo sodniki.

Pri sprejemanju odločitve so ustavni sodniki upoštevali, da je DZ z zakonom o izbrisanih uredil samo odpravo protiustavnosti, poleg tega pa le nekatera nujna in povezana vprašanja. Po mnenju ustavnih sodnikov zakonu ni mogoče očitati protiustavnosti, ki jih zatrjujejo predlagatelji referenduma.

Kakšno je bilo vzdušenje na ustavnem sodišču pred in po razglasitvi odločitve, lahko preverite v galeriji.

Poraz opozicijskega predloga
Da bi o usodi zakona o izbrisanih odločali državljani na referendumu, so sicer predlagali poslanci SDS in SNS.

Spomnimo. Novelo zakona, s katero naj bi celovito rešili vprašanje izbrisanih, je državni zbor sprejel marca. Stranki SDS in SNS sta nato vložili zahtevo za referendum o noveli, saj menijo, da bo imela finančne posledice za državni proračun.

Poslanci koalicije pa so marca izglasovali sklep, da DZ zahtevo za razpis posreduje v presojo ustavnemu sodišču, saj ocenjujejo, da bi lahko z uspelim referendumom nastale protiustavne posledice.

Ustavno sodišče je nato pozvalo ministrstvo za notranje zadeve, naj pojasni, zakaj se novi podatki (25.701 izbrisanih) razlikujejo od podatkov, ki jih je ministrstvo sodišču posredovalo leta 2003 (18.305 izbrisanih).

Kot je kasneje na zaslišanju pojasnila tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, je do razlike prišlo zaradi spremembe informacijskega sistema, spremembe upravljavca datotek ter prehoda z ročnega vodenja evidenc na elektronsko.

Opomba uredništva: zaradi žaljivih in nestrpnih komentarjev smo izklopili možnost komentiranja.