V manj kot enem tednu sta pod protikorupcijsko giljotino padli glavi dveh poklicev, ki sta dolgo veljala za praktično nedotakljiva. Včeraj se je prvič v zgodovini samostojne države zgodilo, da je sodnik obsodil sodnika. Dolgoletne govorice o zdravstveni mafiji in pravilu 20 odstotkov, ko gre za provizije pri poslih v zdravstvu, so preiskovalci potrdili sredi prejšnjega tedna.

Za štetje javnih funkcij, kjer v zadnjih letih pri takšnem ali drugačnem kriminalnem dejanju niso zalotili še nikogar, bo prstov na obeh rokah kmalu preveč.

Skrb vzbujajoče. Mar to pomeni, da se je korupcija zažrla v vse pore slovenske družbe in da je stanje epidemično? Ali pa dogodki zadnjih nekaj dni oziroma tednov vendarle dokazujejo, da se je začelo njeno očiščenje? V vsakem primeru imamo razlog za skrb. Vsi večji posli države namreč potekajo pod strogim nadzorom politike. Ta pa je v zadnjih dveh desetletjih z negativno selekcijo pri izbiranju novih obrazov za "elito" v svoje vrste zvabila ljudi na najnižji stopnji moralnega razvoja. Zato smo danes tam, kjer smo.

In čeprav je vseh pohval vredno dejstvo, da so organi pregona nekaterim kriminalcem v tej spregi stopili na prste, je v tem kontekstu pomembno izpostaviti misel zdravnika Erika Breclja, ki na kritične razmere opozarja že več let, češ, treba je uničiti sistem, ne le odstraniti nekaj ljudi z vodstvenih položajev. Upam le, da "elita" ni pognala preglobokih korenin.