Poznavalci pričakujejo, da bo Evropska centralna banka danes dvignila obrestno mero, sčasoma pa ji bodo sledile banke po Evropi, tudi naše.

Se varčevalcem izplača počakati, da se obresti dvignejo, in nato skleniti dolgoročne depozitne pogodbe? Na prvi pogled je tako, vendar v NLB opozarjajo na morebitne pasti obrestne rasti.

Bolje, slabše ali enako?
Depozitno obrestno mero bančniki izračunajo tako, da "seštejejo" tržno obrestno mero in tako imenovani pribitek. Zaradi dviga evropskih obresti bo zrasla tržna obrestna mera, ne pa tudi pribitek. Celo nasprotno. V NLB pravijo, da se v takšnih razmerah pribitki "načeloma znižujejo", kar lahko zniža seštevek oziroma skupno obrestno mero. Varčevalci, ki bi sklenili varčevalno pogodbo čez čas, bi bili zato na slabšem. Nasprotno pa meni finančnik Samo Lubej, ki ne verjame, da se bodo pribitki znižali in bodo zato skupne obresti za varčevanje sčasoma postale ugodnejše.

Aljoša Furlan iz UniCredit Banke pa ocenjuje, da dvig obrestne mere ne bo pomembneje vplival na depozite, "saj je pričakovani dvig obrestnih mer za 25 bazičnih točk sorazmerno majhen. Tržne obrestne mere z ročnostjo nad tremi meseci so že zdaj vsaj 25 bazičnih točk višje od ključne obrestne mere, kar pomeni, da je dvig že vračunan in na kratki rok ne bo bistveno vplival na tržne obrestne mere."