Septembra lani je država na vse občine naslovila priporočila, kako povečati prilive občin z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). Na podlagi te računice bi država občinam lahko namenila manj sredstev za delovanje občin, ker bi si jih te lahko zagotovile že same."V ozadju je tudi želja, da bi občinam znižali provprečnine in bi si morale denar priskrbeti same," je večna pogajanja med državo in občinami pojasnil Robert Smrdelj, Združenje občin Slovenije.

Po ocenah ministrstva za finance občine zaradi oprostitev plačila, spodbud in olajšav še vedno ne poberejo okoli 30 odstotkov NUSZ.

Bodo občine višale nadomestilo?

Foto: bralka položnica nusz S pomočjo odlokov na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 bi se lahko občine same odločile za povišanje nadomestila. A vsaj sodeč po odgovorih mestnih občin večina prebivalcev višjih položnic ne bo dobila na račun povišanja nadomestila. Ob upoštevanju indeksa cen življenjskih potrebščin v Kranju tako ugotavljajo, da se je vrednost točke za izračun NUSZ za leto 2017 celo znižala za 0,1 odstotka.

"Gospodarska rast še tudi ni tako velika, da bi si občine upale povečevati nadomestila," je dejal Smrdelj, sicer tudi župan Pivke, ki je ob tem izpostavil tudi strah občin, da bi na novo spremenjene odloke prepoznali kot neustavne, s tem pa bi izgubili podlago za odmero. Po tem ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o davku na nepremičnine so namreč veljavo izgubile tudi zakonske podlage, ki pa so bile še v veljavi. "Če se kdo obrne na Združenje občin Slovenije, je naš nasvet, naj se spreminjajo čim manj, če so mnenja, da je trenutna podlaga ustavna," je pojasnil Smrdelj.

Občine, ki so želele dvigniti NUSZ, so to morale že lani zapisati v občinske odloke. NUSZ je namreč odmerjen na podlagi odloka in vrednosti, ki so veljavni 1. januarja za leto, za katero se odmerja nadomestilo.

Že s posodobitvijo evidence bi pobrali več ...

Nekaj občine pa bi si lahko večje prilive zagotovile že s posodobitvijo zastarelih podatkov. Na primer v Ajdovščini, kjer so lani svojo bazo uskladili z državno bazo o nepremičninah iz registra nepremičnin (REN) so priznali, da so pred tem uporabljali desetletje stare podatke. Zasledili so bili tudi take, ki so prijavili le tlorisno površino pritličja, ne pa tudi nadstropij: "V takih primerih je dejanska površina bivalnih prostorov lahko bistveno večja, tudi za 100 odstotkov." V Kranju, kjer so  bazo posodobili  v letu 2015, so nam pojasnili, da so zgolj s posodobitvijo podatkov odmero povečali za milijon evrov.

A ob tem nekatere bolj vestne občine tarnajo tudi nad evidencami države, ki so bile pripravljene za nepremičninski davek, ki je padel na ustavnem sodišču. "Uskladitev občinske evidence nadomestila z državnimi nepremičninskimi evidencami je smiselna, kaže pa na veliko pomanjkljivosti. V Mestni občini Celje smo zato k posodabljanju pristopili z veliko mero razuma in s kritično presojo »uradnih« podatkov," navajajo v Celju, kjer pojasnjujejo, da marsikje nepremičninski podatki še vedno niso usklajeni z dejanskim stanjem. Navedeno pa je verjetno posledica tega, da je bil popis zasnovan kot izpolnjevanje vprašalnikov, pri čemer lastniki bodisi niso bili vešči ali so površno izpolnili obrazce bodisi pa so celo namensko vpisovali napačne podatke.

Kako so vplivala navodila, bo znano šele v 2018

Kako striktno so občine upoštevale državna priporočila, še ni povsem jasno, saj odmere vse še niso oddale ... Na mestnih občinah so nam sicer v večini odgovorili, da večjih prilivov ne pričakujejo. Le v Novi Gorici, kjer so v skladu s priporočili zajeli celoten fond zazidanih zemljišč, na osnovi podatkov, ki so jih že oddali finančni upravi za izvedbo odmere, ocenjujejo, da se bo v proračun steklo 20 odstotkov več sredstev.

V primeru, da bi občine sledile priporočilom države in obračunale NUSZ za vsa stavbna zemljišča, posodobile evidence in prenehale s samovoljnimi odpustki, kjer to ni zakonsko določeno, na finančnem ministrstvu načrtujejo, da bi občine lahko v proračune pospravile več sredstev. A kot pravijo, bo natančno analizo učinkov izdanih priporočil občinam mogoče narediti šele v letu 2018, ko bo odmera za leto 2017 končana za vse občine.

Le uvod v nov zakon ...

Ukrepe za poenotenje vlada sicer razume le kot prehodno obdobje, ki bodo v veljavi do uvedbe davka na nepremičnine, ki naj bi izenačil obremenitev enakovrstnih nepremičnin na ravni cele države. Davek pa bodo še naprej prejemale občine. In kdaj ga lahko pričakujemo? "Postopek priprave predloga zakona o davku na nepremičnine je vezan na sprejem zakona o množičnem vrednotenju na vladi, kar pomeni, da bomo s postopkom priprave zakona o davku na nepremičnine nadaljevali po tem," odgovarjajo na ministrstvu za finance, ki so zakon po dolgem usklajevanju tudi uskladili tudi med resorji in v koaliciji. Pri nekaj vprašanjih bi se sicer lahko zapletli z občinami.

Občine bi po predlaganem zakonu morale tudi lastnikom dovoliti tudi dodajanje pripombe že na predlagane modele vrednotenja, kasneje pa bodo lahko tudi uveljavljali vpliv posebnih okoliščin, ki pomembno vplivajo na vrednost njihove nepremičnine, jo zvišajo ali znižajo. Posebna okoliščina je določena kot več kot leto dni trajajoča značilnost nepremičnine, ki na vrednost vpliva več kot 20 odstotkov in ni vključena v model množičnega vrednotenja ali pa od njega zelo odstopa.

barbara.erzen@zurnal24.si