Foto: Dejan Mijović Janez Zalaznik Morda se mi je zameglil pogled, ampak meni se je zdelo, da pri tej zgodbi nekaj smrdi. Minister naredi interni razpis, dobi šest izkušenih kandidatov, ampak ne izbere nikogar. Potem pa, ko je že pospravljal pisarno, za sanjsko službo v Washingtonu kot strela z jasnega predlaga mlado članico SD, Katjo Špur, ki ni bila na ministrstvu še niti pol leta, delovnih izkušenj pa ni imela dovolj niti za mesto sekretarke ali direktorico občinske uprave.

Da vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje, je lepo povedala že pokojna Zdenka Cerar. Zato se z zadevo ne ukvarja policija ali tožilstvo. Ampak da veliki svinjariji komisija za preprečevanje korupcije ne zna reči korupcija, sem pa malo razočaran. Sploh ker prvi predstojnih organa za boj proti korupciji ocenjuje, da gre za korupcijo, kot jo definira zakon. Kaj je lahko drugega netrasparentno imenovanje slabo kvalificirane članice politične stranke na super položaj v mednarodni organizaciji, kjer bo imela trikrat več plače kot predsednik države, še posebej, če si v postopku izbire imel bistveno izkušenejše kandidate?

Bi morali res v vsak zakon napisati še, da je treba izbrati najboljšega kandidata? Da je izbiro treba obrazložiti javnosti? Da se lahko v primeru izbire brez razpisa reference izbranega kandidata primerja s prijavljenimi kandidati na izbirnem postopku za enako delovno mesto, če je bil ta izveden v zadnjem letu? Smo res tako nori in si nihče ne upa uporabiti zdrave pameti, ker pač nimamo zakona o obvezni uporabi zdrave pameti.