"'NUJNO ME POKLIČI! SEM DOBILA SOS SMS IN ŠE KLICALA POLICIJO, TAKO DA SO TE TUDI ONI KLICALI.' Tako sporočilo moje žene me je pričakalo, ko sem prišel domov s kolesarjenja. Med zgrešenimi klici je bila tudi številka 113. Nič ni mi bilo jasno," nam je povedal bralec Janez.
S kolesarjenja se je vračal z vlakom, na glavni postaji v Ljubljani telefon pospravil v kolesarsko torbo ter se s kolesom odpeljal domov. Pred seboj je imel približno petnajst minut vožnje. V tem času je telefon ženi poslal šest SOS sporočil, saj ima njeno številko shranjeno kot stik v sili. Ko ga je ta klicala, pa telefona zaradi hrupa ni slišal. SMS sporočilo za klic na pomoč je precej dramatično.
Kasneje je ugotovil, da se pri njegovem telefonu klic v sili aktivira, če petkrat zapored pritisneš tipko za vklop, ženino številko pa je kot stik v sili najbrž vnesel že ob nastavitvah novega telefona. Ko je telefon pospravil v torbo, je očitno nekaj pritiskalo na tipko za vklop, tresljaji med vožnjo pa so povzročili, da je večkrat prišlo do petih zaporednih pritiskov.
Funkcija SOS klica je sicer odvisna od tipa telefona in operacijskega sistema, zato ni nujno, da jo imajo vsi mobilni telefoni, pri različnih telefonih pa jih sproži različna kombinacija pritiskov.
Čeprav so letos imeli povečano število klicev na številko 112, ko se je klic samodejno sprožil in uporabniki praviloma niso niti vedeli, da so klicali na pomoč, na Upravi RS za zaščito in reševanje tovrstne funkcije, aplikacije in posebne naprave pozdravljajo, saj "lahko tovrstne funkcije nekomu rešijo življenje".
Maja in junija je zaradi sprememb privzetih nastavitev v sistemu Android na nekaterih napravah prišlo do velikega povečanja neželenih klicev na pomoč, v dveh mesecih je bilo takih klicev skoraj 30-odstotkov vseh klicev na pomoč. Google je sicer že pripravil posodobitve, zato se v nekaj tednih oziroma mesecih pričakuje konec te težave, ko bodo uporabniki posodobili telefon.
Zaradi 1207 klicev izvedli nepotrebne intervencije
Če gre v teh primerih za nenamerne klice, pa se najdejo tudi taki posamezniki, ki številki 112 in 113 za nujne primere zlorabljajo.
Ker regijski centri za obveščanje ne morejo preprečiti klicev splošne narave, vsak poziv obravnavajo povsem enako. V letu 2022 so v trinajstih regijskih centrih za obveščanje prejeli 517.842 klicev na številko 112, od teh se je pri 1207 naknadno ugotovilo, da so se zaradi njih izvedli nepotrebne intervencije.
Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje, ki deluje pod okriljem ministrstva za obrambo, povprečno beležijo do 0,01 odstotka klicev z lažnimi prijavami, ko kličoči prijavijo dogodek, ki ga ni bilo ali pa je prijava dogodka lažna. V 0,01 odstotka primerov prejmejo klice z neprimerno, nesramno ali žaljivo vsebino, do 8 odstotkov je takšnih, ki so po vsebini nepotrebni (kličoči sprašuje glede informacij o stanju cest, telefonskih številkah zdravstvenih ambulant …), do 5 odstotkov pa je klicev, kjer se občani zmotijo ali pa pride klic na 112 zaradi kombinacije številk 112 v drugih telefonskih številkah.
SOS tipka se lahko nahaja tudi v osebnih vozilih, katerih klic je preusmerjen na številko 112, medtem ko so nekatere tipke SOS vezane na institucije ali podjetja, ki so tipke namestile (na primer v vlakih ali bolnišnicah) in niso povezane s številko 112. Obstajajo tudi uporabne mobilne aplikacije, kot je na primer aplikacija "I help".
Lažne klice se lahko kaznuje tudi z zaporno kaznijo
S podobnimi težavami se soočajo tudi na policiji, kjer operativno komunikacijski centri policije (OKC) sicer vsak klic na telefonsko številko 113 obravnavajo resno. Delijo jih na nujne interventne klice, interventne klice ter klice, ki so namenjeni seznanjanju občanov. Med klici pa se pojavijo tudi tako imenovani "lažni" klici, vendar policija ne vodi posebne evidence vseh lažnih klicev. "Če se med pogovorom ugotovi, da prijava ne spada v delokrog policije, klicatelja napotimo na ustrezen organ," pojasni tiskovni predstavnik Policije Drago Menegalija.
Ob tem dodaja, da je pri sprejemu klica v sili na 113 nemogoče presoditi, ali gre za "lažni" klic: "Ni odveč, če opozorimo, da je delo na številkah klica v sili prav zaradi nepredvidljivosti, odgovornosti in zahtevnosti eno najbolj stresno obremenjenih delovnih mest v policiji. V policiji se zavedamo, da je že sama odločitev, da nekdo pokliče na 113, stresna, zato so policisti, ki prevzemajo klice na 113, ustrezno usposobljeni. Ali gre za "lažni" klic, lahko presodi samo policijska patrulja, ki pride na kraj in na podlagi vseh zbranih obvestil ugotovi, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost."
"Pri klicih na 113 morajo policist velikokrat najprej umiriti kličočega in zbrati čim več podatkov o dogodku za ustrezno odločitev o nadaljnjih ukrepih. Podatki o klicatelju so za policiste na zadnjem mestu. Policija tudi vsem klicateljem nudi anonimnost, če jo ti želijo,"
Drago Menegalija
Čeprav večina državljanov namembnost številke policije 113 za klice v sili spoštuje in redko beležijo klice iz dolgočasja ali osamljenosti, se najdejo tudi izjeme. Po besedah Menegalije občasno zaznajo klice, ki predstavljajo zlorabo komunikacije v sili. V teh primerih ne gre za klice v sili in tudi ne za klice z delovnega področja policije. Če tak klicatelj kljub večkratnemu opozorilu policije večkrat kliče in zlorabi klic v sili, se zoper njega po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) uvede o postopek o prekršku. Globa za navedeni prekršek je v razponu od 200 do 500 evrov.
Najhuje pa so kaznovani tisti "šaljivci", ki lažno sporočajo, da grozi nevarnost, s tem pa sprožijo tudi nepotrebno intervencijo uradnih služb. Takšna ravnanja se obravnavajo kot kazniva dejanja, za katera kršiteljem grozi celo do pet let zaporne kazni. Ko policija ugotovi, da je šlo pri klicu na 113 za zlorabo znamenj za pomoč in nevarnost, se uvede predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost po 309. členu Kazenskega zakonika (KZ).
Kazenski zakonik v 309. členu določa kaznivo dejanje zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost, ki vključuje izvršitvene oblike, in sicer kdor zlorabi znamenje za pomoč ali znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč ali lažno sporoči, da grozi nevarnost in s tem povzroči, da so državni organi ali druge pristojne organizacije ukrepale brez potrebe ali neupravičeno uporabile sredstva sistema zaščite, reševanja in pomoči.
Po podatkih policije je bilo v lanskem letu tovrstnih kaznivih dejanj 56, leto prej 37, leta 2020 pa 59. Policija statistike pravomočnih obsodilnih sodb za omenjeno kaznivo dejanje posebej ne vodi.
dezurni@styria-media.si
pri vsaki stvari so plusi in minusi.
skrajno sramotno , da kdorkoli zlorabi tole nujno pomoč ali intervencijo ... očitno nekateri lajfa ne jemlejo resno, pa če …
Menegalija sicer laže in točno ve, da OKC policiste pošlje na vsak klic, čeprav se že iz vesolja vidi da …