Gre za predlog, ki je enkrat že bil v parlamentarni razpravi, a so ga potem zavrgli, saj so sindikati in trgovci delovni čas zaposlenih uredili v kolektivni pogodbi.

Tudi tokrat bi bile trgovine z nujnimi življenjskimi izdelki lahko odprte največ do deset nedelj v letu. Med številnimi izjemami pa so prodajalne z do 200 kvadratnimi metri okoli romarskih središč.

Proti veletrgovcem
Odpravo nedeljskega dela je poslanec NSi Martin Mikolič omenil kot enega od vzvodov pritiska na velike trgovce: "Prehitro smo podlegli veletrgovcem, ki nam še naprej dirigirajo trgovsko politiko in nam jo bodo tudi v prihodnje." Meni, da bi odprava nedeljskega dela prinesla tudi znižanje cen.

Za sindikate je prepozno
"Delovni čas zaposlenih je urejen s kolektivno pogodbo, obratovalni čas trgovin pa se nas ne tiče," pravi predsednik sindikata zaposlenih v trgovini Franci Lavrač. Ravno kolektivna pogodba je namreč rešila nesoglasja, ki so pripeljala do referenduma o nedeljskem delu trgovin.

Po pogodbi zaposlenim za nedeljsko delo pripadata poseben dodatek in en prost dan v tednu. Natančno je določeno tudi, kdo ne more delati ob nedeljah, in to, da ni mogoče delati več nedelj zaporedoma.

Država bi po mnenju NSi morala varovati družino. © BOBO

Predlog brez podpore
Predlogu NSi nasprotuje tudi ministrstvo za gospodarstvo. Kot pravijo, je določba novega zakona o trgovini, ki ureja odpiralni čas trgovin, "plod dolgotrajnih pogajanj in doseženega dogovora med sindikatom delavcev trgovine in združenja za trgovino" .

Odbor za gospodarstvo je včeraj predlog NSi zavrnil, kar pomeni, da je postopek tokrat končan. Podprli jih niso niti v SLS niti v SDS, kjer o zaprtju trgovin v nedeljo sploh ne razmišljajo. Po naših informacijah o tem poslanska skupina SDS na svoji zadnji seji sploh ni razpravljala.

Kljub temu Mikolič opozarja, da bodo vztrajali in takšen amandma vložili vedno, kadar bo zakon o trgovini v parlamentarni razpravi.