Skladno z zakonodajo posamezne liste za financiranje kampanje za volitve v Evropski parlament ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Glede na število volilnih upravičencev ob začetku volilnih opravil pred evropskimi volitvami so lahko posamezne liste za volilno kampanjo namenile do nekaj manj kot 680.000 evrov.

A takšnega zneska glede na poročila o financiranju kampanje, objavljena na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ni porabila nobena izmed list, ki so nastopile na junijskih volitvah v Evropski parlament.

Največ sredstev je za kampanjo namenila največja opozicijska stranka SDS, ki je vanjo vložila dobrih 300.000 evrov. Sledita ji največja vladna stranka Gibanje Svoboda z dobrimi 270.000 evri in NSi z dobrimi 240.000 evri. SLS je z dobrimi 160.000 evri vložka v kampanjo četrta po višini stroškov, preostale liste pa so se v kampanjo podale s skromnejšimi zneski in so zanjo odštele manj kot 100.000 evrov.

NSi z najmanj učinkovito kampanjo

Med strankami, ki so dobile svoje predstavnike v Evropskem parlamentu, se je vložek v kampanjo najbolj obrestoval SD, ki je porabila 44.100 evrov za izvoljenega poslanca, najmanj pa NSi, ki je za poslanca namenila 242.971 evrov. Obe stranki sta osvojili po en poslanski mandat v Evropskem parlamentu.

Foto: NSi Matej Tonin

Tudi razmerje med vloženimi sredstvi in rezultatom volitev pokaže, da je bila najmanj učinkovita kampanja NSi. Stranko je namreč vsak glas, ki ga je dobila na volitvah, stal 4,69 evra. V tem smislu tudi ni bila preveč uspešna kampanja SLS, ki je za vsak glas namenila 3,40 evra, a ostala pred vrati Evropskega parlamenta.

Zmagovalko volitev SDS je vsak glas stal 1,47 evra, drugouvrščeno Gibanje Svoboda pa 1,87 evra.

Izmed vseh list, ki so se podale na volitve, je bila najbolj učinkovita kampanja liste Nič od tega, ki jo je vsak dobljeni glas stal sedem centov. Manj kot en evro za glas so odštele še Vesna (0,93 evra), SD (0,84 evra) in Resni.ca (0,51 evra).

SLS namenil 22.208 evrov

Stranke so kampanjo večinoma financirale s sredstvi, ki so jih prenesle s svojih rednih računov, posojila ni najela nobena. Medtem ko zbiranje sredstev z donacijami pravnih oseb ni dovoljeno, pa lahko stranke oz. liste sprejemajo donacije fizičnih oseb. Nekatere liste so tudi v tokratni kampanji del sredstev zbrale na tak način.

Pri tem izstopa direktor podjetja BIA Separations in večinski lastnik medijskih družb Domovina in Media X Aleš Štrancar, ki je SLS namenil 22.208 evrov.

Foto: M. G. Vladimir Prebilič Evropske volitve

Denar prispevali tudi kandidati sami

So pa za kampanjo posameznih list, na katerih so kandidirali, prispevali tudi nekateri kandidati za evropske poslance. Največ Vladimir Prebilič, ki mu je tudi uspel preboj v Bruselj, in sicer je za kampanjo Vesne prispeval 20.900 evrov. Kandidata SDS Franc Kangler in Branko Grims sta svoji stranki prispevala po 3000 in nekaj več kot 4600 evrov. Nosilec liste SD Matjaž Nemec je za strankino kampanjo prispeval 5500 evrov, njegov strankarski kolega Milan Brglez pa 3000 evrov. Kandidat NSi David Klobasa, ki mu ni uspelo osvojiti poslanskega mandata, je stranki namenil 4000 evrov, tedanji evropski poslanec in nosilec liste Zelenih Klemen Grošelj pa je za kampanjo omenjene liste namenil 5000 evrov.

Organizatorji volilne kampanje, katerih listam je uspel preboj na evropski politični parket, so sicer upravičene do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev v volilni kampanji.

Višina sredstev, ki so jih stranke porabile za financiranje volilne kampanje, strošek na posameznega volivca in strošek na izvoljenega evropskega poslanca (v evrih)

SNS je odprla volilni račun, a se nato na volitve ni podala, zato je imela stroške zgolj z odprtjem posebnega volilnega transakcijskega računa. 

Tabela s podatki o višini povračila za financiranje volilne kampanje (v evrih)

Vir: Ajpes in Državna volilna komisija

dezurni@styria-media.si