Ministrstvo za šolstvo in šport je po vse glasnejših kritikah na račun smiselnosti izvajanja Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) lani zavezalo, da bo do konca tega šolskega leta izvedlo analizo izvajanja NPZ in pripravilo strokovna izhodišča za izboljšave. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Sviz, ki je podpisnik dogovora z MIZŠ, so skeptični. "MIZŠ je sicer začelo s postopki za pripravo analize izvajanja NPZ. O tem naj bi po naših informacijah šele začela teči razprava. Ali bo analizo pripravilo do konca letošnjega šolskega leta, pa je vprašanje."

Učenci oddajajo prazne pole

Ministrstvo, oziroma državna komisija za vodenje NPZ, sindikat in ravnatelji so glede novosti pri NPZ precej neenotni. Ministrstvo je namreč pripravilo nekaj modelov prenove NPZ, vendar niso odpravili glavnih pomislekov, ki jih imajo tako ravnatelji kot sindikat Sviz, ki se je že lani spraševal, ali so rezultati NPZ sploh legitimni oziroma relevantni. 

NPZ šestošolcu sicer povedo, koliko znanja je doslej osvojil, devetošolcu pa, s kakšnim znanjem zapušča šolo, vendar pa nimajo nobenega učinka ne na ocene, ne na končni uspeh in le izjemoma na vpis v srednjo šolo. Učenci jih tako večinoma ne jemljejo resno. Nekateri celo oddajajo prazne pole. 

Rezultati NPZ tudi v prihodnje zgolj informativni?

Del strokovne javnosti se zato že dlje časa zavzema, da bi se testi NPZ upoštevali pri ocenah. Ministrstvo je sicer v enem od modelov predvidelo, da bi se rezultat učenca na NPZ na nek način vpisal v redovalnico, vendar še vedno ne bi na nič vplival, tako ne na oceno kot ne na točke, potrebne za vpis na srednje šole z omejitvijo vpisa. "Menimo, da je potrebno ustvariti razmere v katerih bodo učenci zavzeto pisali NPZ, četudi ta ne šteje za oceno," pravi predsednik komisije za vodenje NPZ Janez Vogrinc.

"Zanašanje na entuziazem najstnikov je nesmisel"

"Ravnatelji smo s takim predlogom nismo zadovoljni. Naše mnenje je, da zanašanje na entuziazem najstnikov ne bo dovolj. Takšno razmišljanje kaže na to, da teoretiki, ki predloge pripravljajo, nimajo stika z realnostjo. Če bo vloga NPZ ostala zgolj informativna, je treba razmisliti o načinu in sredstvih, ki so vloženi v izvajanje NPZ," pravi predsednik Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev. Za povratno informacijo glede primanjkljaja znanja učencev, ravnatelji predlagajo vzorčne preskuse znanja, ki bi jih izvajale šole same.

"O tem, kako bo z NPZ v prihodnje, pa te dni potekajo še strokovni premisleki. Več o tem bomo lahko povedali predvidoma konec maja, ko bodo odločitve, kako z NPZ v prihodnje, dorečene," pravijo na ministrstvu. Ali bodo teoretiki in praktiki našli skupni jezik, bo znano po četrkovem sestanku na ministrstvu.

Izkazano znanje nižje od ocen

Izvajanje NPZ državo stane okoli 400 tisoč evrov. Izkazano znanje na NPZ je vsa leta nižje, kot so sicer ocene šestošolcev in devetošolcev. Učitelji opozarjajo, da so testi precej zahtevni in niso vedno v skladu z snovjo. Poleg tega NPZ-ji ne omogočajo primerjave med generacijami, saj so vsebine testov, čeprav se učna snov ne spreminja, vsako leto drugačne.

Starše o dosežkih učenca pri NPZ šola obvesti pisno, omogoči pa jim tudi vpogled v test. Odziv staršev je slab, kot navajajo ravnatelji, preverjanja pridejo pogledat redki posamezniki. 

NPZ obvezni tudi v 3. razredu

NPZ naj bi po novem ne bili obvezni ne le za šestošolce in devetošolce pač pa tudi za tretješolce. Tako naj bi že ob koncu prve triade dobili povratno informacijo o pismenosti učencev. Mednarodne raziskave namreč kažejo, da je pismenost slovenskih osnovnošolcev slaba, težave pa se zaradi tega kažejo v višjih razredih pri drugih predmetih, kot sta fizika in matematika, ko učenci rešujejo besedilne naloge. "Učitelji bi tako pri učencih, kjer bi se pokazala težava glede pismenosti, to  težavo lahko dovolj zgodaj odpravili," menijo na komisiji za izvajanje NPZ.  

sergeja.hadner@zurnal24.si