Na policiji so potrdili, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preiskuje prehod televizij z brezplačnega oddajanja prek zraka. "V povezavi z vašimi vprašanji vam lahko potrdimo le, da v omenjeni zadevi NPU vodi predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. Drugih podatkov in informacij v tej fazi postopka ni mogoče posredovati," nam je odgovoril Drago Menegalija.

Vprašanje je bilo, ali drži, da preiskujejo domnevno usklajen prehod Pop TV, Kanala A in Planet TV z brezplačnega oddajanja prek zraka na plačljivo oddajanje prek kabelskega omrežja oziroma IP-televizije, ter da so osumljena podjetja Telemach, Telekom in Pro Plus.

Na Telekomu, ki je večinski lastnik Planet TV ter na Telemachu so povedali, da s preiskavo niso seznanjeni, enako na Pro Plusu. "Naše podjetje oziroma predstavniki niso bili nikoli vabljeni na kakršenkoli razgovor, zato tudi nismo seznanjeni z nobeno preiskavo ali statusom v njej, če ta obstaja," so odgovorili v Pro Plusu.

Najprej Pop TV in Kanal A, nato še Planet TV

Pop TV in Kanal A sta signal prek zraka nehala oddajati sredi januarja lani, Planet TV je z enako potezo sledil slabega pol leta kasneje. Obe televizijski hiši sta po ukinitvi brezplačnega oddajanja prek zraka od distributerjev, to je kabelskih in IP-operaterjev zahtevali in dobili nadomestilo za svoje programe, kar je vodilo v serijo podražitev paketov za uporabnike.

Foto: Anže Petkovšek Planet TV

Največji igralci si pri prehodu niso delali veliko težav. Telekom je hitro podpisal pogodbo o plačevanju nadomestila, saj je kmalu sam zahteval isto za svoj Planet TV, Telemach pa je s podpisom, da bo plačeval za programe, Pro Plus rešil izgube in mu zagotovil visoke prihodke. Ko je Planet TV prišel z enako idejo o nadomestilu, so si vrnili usluge, Telemachov lastnik pa je kupil dobičkonosni Pro Plus. Presoja koncentracije na Agenciji za varstvo konkurence sicer še poteka.

Po prehodu na plačljivo oddajanje je postopek proti Pro Plusu uvedla Agencija za varstvo konkurence. Sporno je bilo pogojevanje, da morajo distributerji ponuditi celoten paket programov (Pop TV, Kanal A, Oto, Brio in Kino ) in jih umestiti na najboljša programska mesta ter različno obravnavanje distributerjev.

Zdaj na delo še kriminalisti

NPU naj bi po naših neuradnih informacijah preverjal, pod kakšnimi pogoji so se sklepale pogodbe z različnimi distributerji in ali so si največji med seboj delali kakšne nedovoljene usluge, ki bi lahko pomenile omejevanje konkurence. Protipravno omejevanje konkurence je namreč tudi kaznivo dejanje, zagrožena kazen pa je od šest mesecev do pet let zapora. Za kaznivo dejanje gre, če se pridobi velika premoženjska korist za podjetje.

janez.zalaznik@zurnal24.si