Slovenija bo do konca prve polovice tega stoletja znotraj tretjine evropskih držav z največjim deležem starejšega prebivalstva, piše v predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi (DO), ki ga je pred tednom dni sprejela vlada. Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca gre za največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih.   

Ureditev področja dolgotrajne oskrbe (DO) je vsekakor nujna, potreb bo vedno več. Projekcije kažejo, da bo leta 2030 starejših od 65 let že skoraj četrtina prebivalstva. Leta 2055 naj bi bilo v tej starostni skupini skoraj 32 odstotkov prebivalcev Slovenije, leta 2100 pa nekaj več kot 31 odstotkov. To se odraža tudi v koeficientu starostne odvisnosti (razmerje med populacijo v starosti 65 let in več ter populacijo v starosti 15-64 let). Čez deset let naj bi bil indeks staranja v Sloveniji več kot 200, kar pomeni, da naj bi bilo prebivalcev starih 65 let ali več dvakrat toliko kot otrok mlajših od 15 let.

Hkrati se hitro povečuje število ljudi, starejših od 85 let; ti naj bi do leta 2030 predstavljali že 3,3 odstotka prebivalstva (1,5 % leta 2010).

Pričakujemo torej lahko, da bomo v starosti kar nekaj let življenja preživeli odvisni od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil. Trenutna ureditev je slaba, imamo premalo postelj v domovih za starejše, premalo finančnih sredstev za pomoč na domu in pomanjkanje kadra. 

Trenutna ureditev veliko breme za državljane

V Sloveniji so zdravstvena nega v institucionalnem varstvu, patronažno varstvo in paliativna oskrba, v celoti kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, dostop do socialnega dela storitev kot so nastanitev in prehrana oziroma oskrbni dan v domovih za starejše in storitve pomoči družini na domu, pa je odvisen od dohodkov uporabnika in njegovih družinskih članov. 

"Cenovna dostopnost do pomoči starejšim se torej v Sloveniji že vrsto let poslabšuje. Če znesek, ki ga plačajo uporabnik in drugi zavezanci, ne zadošča za pokritje stroškov storitve, se razlika krije iz proračuna občine ali državnega proračuna, vendar mora v tem primeru uporabnik zastaviti svojo nepremičnino (če je njen lastnik), občina pa lahko iz njegove zapuščine zahteva povračilo zneska, plačanega za institucionalno oskrbo. Takšna ureditev vsekakor predstavlja veliko breme za državljane," piše v predlogu zakona. 

Kaj prinaša nova ureditev?

Po novem bo dostop do storitev dolgotrajne oskrbe preprost in na voljo vsakomur, ne glede na to, od kod prihaja in koliko si lahko v življenju privošči, je ob predstavitivi predloga zakona poudaril minister Maljevac. 

Predlog po njegovih besedah širi nabor storitev in njihovo dostopnost, predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal v domačem okolju. Zakon predvideva naslednje pravice: status oskrbovanca družinskega člana, dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. Med dodatnima storitvama, ki jih predvideva zakon, sta še storitev e-oskrbe in ohranjanje samostojnosti.

Leta 2025 se nam obeta novo zavarovanje

Pri tem je pomembno financiranje; iz državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter v obliki prispevne stopnje v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence. Financiranje naj bi se začelo z januarjem 2025. "Tisti, ki imamo večje plače, bomo prispevali več kot tisti s povprečno ali minimalno plačo," je napovedal minister. Za tiste, ki so zaposleni in delodajalci hkrati, pa bosta padla dva odstotka.

Poudarek je na nečelu solidarnosti, kar pomeni, da za varno starost vsak prispeva v skladu s svojimi ekonomskimi zmožnostmi in koristi pravice iz DO v skladu s svojimi potrebami.

Po pomoč na center za socialno delo

Maljevac je dejjal, da bodo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo predstavljale velik napredek glede na zdajšnji sistem, v katerem zdaj prihaja do neenotnega podeljevanja pravic, ob tem pa ljudje ne vedo, katere pravice jim pripadajo in na koga se lahko obrnejo. 

Po ministrovih besedah gre po novem za izenačitev pravic med institucionalnim varstvom in oskrbo na domu. Tako bo šel uporabnik na vstopno točko, kjer se bo pogovoril in informiral, sledila bo ocena prek izkušenega orodja, na podlagi katerega bo dobila obseg ur, ki ji bodo pripadle. "Vstopne točke bodo na centrih za socialno delo (CSD), kar je po našem mnenju in mnenju strokovnjakov tisto pravo mesto. Tam bodo vsi dobili informacije na enem mestu, oseba bo deležna svetovanja, informiranja, pripravil se bo osebni načrt, seznanili se bodo z uveljavljanjem pravic, vodenjem postopkov in dobili bodo podporo."  Po besedah ministra v centrih ne bo potekalo zgolj ocenjevanje, ampak se bodo tam tudi intenzivno ukvarjali s tistimi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo.

To so pravice, ki jih prinaša predlog zakona

Oskrbovalec družinskega člana: 

Predlog  predvideva, da bo sedanji družinski pomočnik postal oskrbovalec družinskega člana, ki bo prejemal 1,2-kratnik minimalne plače. Omogoča tudinjegovo odsotnost za 21 dni in v tem času bo na voljo nadomestna oskrba za uporabnike storitev. Pravica omogoča tudi možnost nudenja pomoči dvema osebama hkrati, v tem primeru pa bo dohodek za 50 odstotkov večji.

Oskrba na domu

Na področju oskrbe na domu pa predlog predvideva enak dostop za vse ne glede na kraj bivanja, financiranje iz naslova zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, obseg oskrbe na domu pa bi znašal od 20 do 110 ur na mesec. Oskrbo, ki jo trenutno dobivajo osebe v institucionalnem varstvu, bodo lahko po novem dobivali tudi v okviru oskrbe na domu.

Dolgotrajna oskrba v instituciji

Če je treba trenutno za dom upokojencev prispevati iz lastnega žepa, po uveljavitvi zakona ne bo več tako. “Po novem je usmeritev zakona odložitev odhoda v institucijo oziroma omogočiti vsakemu, da živi v tistem okolju, kjer želi. Socialna oskrba je pravica vsakega državljana,” je pojasnil Maljevac. Dodal je, da se krepi tudi nabor storitev in storitev dnevnega varstva, kar pomeni, da bo oskrba, ki jo dobivajo osebe v institucionalnem varstvu, enaka oskrbi na domu.

Denarni prejemek

Med pravicami je tudi denarni prejemek, torej aktualni dodatek za pomoč in postrežbo. Trenutno je namreč ta ureditev dokaj razpršena po različnih zakonih, dodatek pa je izplačan v različnih višinah, medtem ko bi s spremembo to ureditev poenotili.

E-oskrba

Nadalje se uvaja storitev e-oskrbe, ki temelji na pametni tehnologiji oziroma povezavi s klicnim centrom ali mobilnim telefonom neformalnega oskrbovalca. Ta storitev deloma rešuje kadrovske težave, nudi pa predvsem večji občutek varnosti uporabnikov, je navedel Maljevac. Pravica bo namenjena vsem, razen tistim, ki so v instituciji. Cilj vsega tega je oddaljevanje odhoda v dom. Uporabniki bodo ob sebi imeli posebno zapestnico, v primeru ogroženosti pa bodo lahko pritisnili na gumb ter poklicali na pomoč.

Pravica, ki je  prav tako nujna, so storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Gre za storitve, ki jih izvajajo fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci in kineziologi.

Časovnica uveljavljanja sprememb bo postopna, je poudaril minister. Zakon bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2024, istočasno se bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. S 1. januarjem 2025 bo vzpostavljena vstopna točka, s 1. julijem istega leta dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in denarni prejemek.

dezurni@styria-media.si