Kot danes poroča Delo, želi vlada Roberta Goloba ob vstopu Hrvaške v schengensko območje sprejeti enostransko izjavo, da južna soseda z vstopom priznava arbitražno razsodbo. Zadeve v kabinetu predsednika vlade sicer še niso želeli komentirati, tako da je informacija za zdaj nepotrjena.

Notranji ministri Evropske unije bodo o članstvu Hrvaške v schengenskem območju sicer odločali v začetku decembra. Pričakuje se, da bo sprejeta pozitivna odločitev, ki bi pomenila, da bi se Hrvaška schengenskemu območju pridružila 1. januarja prihodnje leto. "Vstopamo v zares tanek niz končnih odločitev," je poudaril hrvaški premier Andrej Plenković pred dnevi. 

O povezavi hrvaškega vstopa v schengensko območje je poleti v intervjuju za Večer govoril svetovalec predsednika vlade Roberta Goloba za zunanjo politiko Vojko Volk. "Z vstopom v schengen bo Hrvaška – pravno gledano seveda – priznala tudi meje držav, ki so že članice schengna, torej tudi Slovenije, in s tem posredno tudi arbitražno odločitev," je prepričan Volk. Vzrok je po njegovo ključni schengenski dokument, evropska konvencija o implementaciji schengenskega sporazuma, ki ga Hrvaška ob vstopu seveda mora spoštovati. Ta pa že v prvem členu določa, da so zunanje meje schengenskega območja zunanje meje članic schengna tako na kopnem kot na morju, še piše Delo. 

Zaostrovanje medsosedskih odnosov?

"Arbitražna razsodba je pravno dejstvo mednarodnega prava, je veljavna in obstaja. Nobeno ravnanje pogodbenic tega ne more spremeniti. Če bo Slovenija sprejela enostransko izjavo, ji bo gotovo sledila hrvaška izjava, ki bo to prerekala," je načrtovano potezo slovenske vlade za Delo pokomentiral Matej Avbelj, strokovnjak za pravo EU s fakultete za državne in evropske študije. "Tako bosta izjavi namenjeni izključno domačima javnostma ter vnovičnemu zaostrovanju medsosedskih odnosov," je prepričan Avbelj, ki ob tem opozarja, da bi takšna poteza slovenske vlade – vsaj po pravni plati – bila "nepremišljena poteza".

Nasprotnega mnenja je strokovnjakinja za evropsko pravo z mariborske pravne fakultete Janja Hojnik, ki meni, da s sprejetjem enostranske izjave ni nič narobe. "Kaj več Slovenija ne more narediti. Z izvršitvijo arbitražne razsodbe so glede na arbitražni sporazum, ki mu manjkajo določbe o prenosu pristojnosti na Sodišče EU v primeru zapletov pri izvajanju arbitražne razsodbe, znane težave," je pojasnila za Delo. Je pa opozorila, da "enostranska izjava slovenske vlade ne more imeti narave mednarodne pogodbe, ki bi kakorkoli zavezovala Hrvaško, prav tako ne more biti del pravnega reda EU".