Strateški svet za prehrano, svetovalno telo pri predsedniku vlade Robertu Golobu, se je sestal na 6. seji in tudi tokrat še ni zaključil priprave novega dokumenta s prehranskimi smernicami za otroke v vrtcih in šolah, ki naj bi ga sicer predstavili 15. aprila. "Še enkrat se sestanemo, potem pa akcija," je po sestanku povedal recenzent smernic Boštjan Jakše. 

Stopnja debelosti se je v 20-ih letih potrojila

Na sestanku je bil prisoten tudi predsednik vlade Golob, glede smernic prehrane za otroke v vzgojno izobraževalnih zavodih pa še niso našli končnega konsenza. "Skupni interes so boljše prehranske navade, zadnjih 20 let te niso zavidljive, stopnja debelosti se je v zadnjih 20 letih potrojila, stopnja prekomerne telesne mase se je podvojila. Praktično nihče ne dosega priporočenega dnevnega vnosa vitamina D, 73 odstotkov deklet v osnovnošolski populaciji ne dosega potreb po železu. To želimo izboljšati," je povedal Jakše.

Nove smernice s prihodnjim šolskim letom

"Usmeritve za prehrano otrok bomo  v razmeroma kratkem času dopolnili s predlogi, ki jih je skupina, ki je recenzirala ta dokument še dopolnili. V kratkem času bomo dosegli konsenz in čaka nas zahtevna implementacijska faza. Vidimo svetlo prihodnost in prepričani smo, da bodo prihodnje generacije  imele v šoli in vrtcih bolj zdravo hrano," je dodal Ivan Eržen z nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Cilj, da se nove smernice uveljavijo s prihodnjim šolskim letom, še ostaja. 

Kot je znano, so v strateškem svetu recenzirali smernice, ki so jih pripravili pediatri in drugi strokovnjaki za prehrano, potrdil jih je razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo. Strokovni svet je predlagal uvedbo dveh jedilnikov, drugi meni naj bi bil rastlinski. Na to so se pred časom ostro odzvali slovenski pediatri. "Ves čas menijo, da je posebne diete potrebno uvajati z veliko pozornostjo, saj lahko pride do škode na zdravju. To je stvar implementacije," je na kritike odgovoril Eržen. 

Glede vegetarijanskega menija še nedorečeno

Člani sveta so se danes seznanili s prehrano otrok v drugih državah, kot so v Italijo, na Finskem, Veliki Britaniji, kjer v obroke vnašajo več rastlinskih živil in Brazilija, kjer otrokom v vzgojno izobraževalnih zavodih nudijo le rastlinsko prehrano. "Za Slovenijo še nismo dorekli, kako bomo to vpeljali, glede na to, da pa je Slovenija podpisnica dokumentov vezanih na bolj zdravo in trajnostno okolje, nas čaka proces, v katerem bomo uvajali več živil rastlinskega izvora," je povedala predsednica Nataša Fidler Mis. 

"To, kar imamo sedaj, ni dobro!"

Člani sveta poudarjajo, da želijo z jedilnika umakniti visokoprocesirana živila in jih nadomestiti s svežimi. Prav tako naj bi bila na jedilnikih slovenska hrana. Zmanjšala naj bi se količina sladkorja in soli ter nasičenih maščob, ki so krivci za kronične bolezni.

"Ocvrta živila so že nekaj let nepriporočena, vendar sodelavci, ki spremljajo izvajanje prehranske aktivnosti ugotavljajo, da je največ organizacijskih in logističnih problemov. Tisti, ki to prehrano pripravljajo, so zelo slabo plačani, tudi normativi so zelo skromni, premalo je zaposlenih, premalo sodobne tehnologije. Javna naročila so razdrobljena, želimo jih združiti, da ne bi bili svetovalci za prehrano v šolah toliko obremenjeni z administrativnimi postopki, in bi se lažje posvetili pripravi dobrih obrokov. Ne gre zgolj za smernice, ampak gre tudi za to, kako bomo to v praksi udejanjali. To, kar imamo sedaj, ni dobro," pravi Eržen.  

"Gre tudi za normalizacijo na kulturnem nivoju zdravega načina prehranjevanja te podganje dirke. Ne moremo pripisati šolski prehrani celotnega efekta prekomerne telesne mase in debelosti otroške populacije," dodaja Jakše. Ocenjuje, da so pomembni tudi takoimenovani mehki ukrepi, kot je prepoved promocije nezdravih živil v medijih, prepoved subvencij nezdrave prehrane in omejevanje dostopnosti do nekaterih živil.