Novelo zakona o gospodarskih družbah je pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS). Njen temeljni cilj je preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so bili družbeniki, delničarji z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem ali člani poslovodstva ali nadzornega organa družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja oziroma so imele takšen status v družbi največ dve leti pred tem.

Omejitev ustanavljanja, nadziranja in vodenja družb bo prenehala po desetih letih od zaključka tistega od začetih postopkov, na podlagi katerega je začela veljati, določa novela zakona, ki jo je državni zbor sprejel s 65 glasovi za in štirimi proti.

Ob tem novela zakona uveljavlja t. i. obrnjeno dokazno breme, saj bo osebo sankcija doletela že po samem zakonu, lahko pa bo pred pristojnim sodiščem v nepravdnem postopku sama dokazala, da ni vplivala oziroma ni mogla vplivati na poslovanje družbe, nad katero je začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja.

Sprejeli še en pomemben zakon

Državni zbor je s 65 glasovi za in enim proti podprl še zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matevžem Frangežem (SD).

Zakon razrešuje problematiko, ki jo je povzročil leta 1999 sprejeti zakon o finančnem poslovanju podjetij, s tem ko je uzakonil izbris podjetij iz sodnega registra brez likvidacije. Z njim se bodo začasno prekinili vsi postopki, povezani z izbrisom podjetij, družbenik pa bo imel možnost, da sodišču predlaga odpust obveznosti.

Njegovi upniki bodo na drugi strani lahko pred sodiščem dosegli spregled pravne osebnosti, s tem pa poplačilo svojih terjatev iz osebnega premoženja solidarno odgovornih družbenikov. Če bo sodišče pritrdilo ugovoru, bo dolžnik še naprej plačeval upniku svoje obveznosti, če odgovornost ne bo dokazana, pa bo dolžnik tega razbremenjen.