Ukrep bi lahko povzročil zmedo na trgu

V veljavo kmalu stopajo turistični boni, ki jih bomo lahko porabili za nočitev ali nočitev z zajtrkom. A sobodajalci opozarjajo, da so jih na ministrstvu z zakonom postavili v neenakovreden položaj, saj marsikdo od njih ni upravičen do sprejemanja bonov.

Dejstvo, da nekateri sobodajalci ne bodo mogli sprejeti turističnega bona, tudi če bi si ga želeli, bo vplivalo na več področij - v prvi vrsti seveda na to, da se bo za nočitev v njihovih nastanitvah najbrž odločilo manj ljudi. A sobodajalci opozarjajo tudi, da bo to nanje vrglo slabo luč, saj bi lahko ljudje njihovo zavrnitev turističnega bona razumeli kot osebno odločitev.

Poleg tega bodo upravičenci do bonov morali preveriti, ali ponudnik sploh lahko sprejme njihov bon. Ukrep bi tako lahko povzročil zmedo na trgu.

Tretjina ne bo upravičena do pomoči

V zgornjem Posočju recimo po navedbah časopisa Novi Matajur, tednika Slovencev videmske pokrajine, skorajda tretjina ponudnikov turističnih nastanitev dejavnosti nima odprte vse leto, zato ne bodo upravičeni do državne pomoči za omilitev posledic epidemije s koronavirusom. Marsikdo namreč sobe povsem zakonito oddaja samo preko glavne sezone, zato 13. marca, ki je presečni datum ministrstva, sob niso oddajali.

Novi Matajur opozarja, da so se v neenakovrednem položaju znašli tudi vlagatelji, ki jih je epidemija prehitela pred odprtjem dejavnosti, ter tisti, ki so prenesli poslovanje na svojce. Njihova sogovornica, lastnica Kampa Koren Lidija Koren je dejavnost recimo razvijala tri desetletja in jo želela del prenesti na sina, ki pa marca ni odpiral poslovnega statusa za dejavnost, ki je zaradi epidemije ni smel opravljati.

"Pomoč turističnih bonov bi zagotovo prav prišla, zdaj pa lahko celo dobimo negativno reklamo, češ da ne sprejemamo Slovencev ali delamo na črno. Situacija je zato zelo neprijetna. Razumem sicer, da zaradi pomoči bonov obstaja možnost špekulacij, toda nekaj povsem drugega je, če kamp razvijaš 30 let," je za Novi Matajur povedala Lidija Koren.

Poročajo, da je v zgornjesoški dolini okoli 800 sobodajalcev, ki ponujajo več kot 4.600 turističnih postelj. Približno 1300 od teh pa bo slovenskim gostom ostalo nedostopnih, če bodo želeli unovčiti državno pomoč.

Gospodarsko ministrstvo naj bi o problematiki opozorili tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica (OZS), Vesna Maver iz območne enote OZS Tolmin pa je za Novi Matajur dejala, da bi bilo za koriščenje bona dovolj, da je ponudnik vpisan v register nastanitvenih obratov.

Marsikdo ni registriran vse mesece v letu

Foto: Profimedia Dnevna soba na prostem Kakšna so torej pravila, ki veljajo za sobodajalce? Turistom po zakonu lahko oddajajo sobe vsi, ki so za to registrirani. Lahko jih oddajajo preko podjetja, s. p.- ja ali kot sobodajalci. Če kot sobodajalci niso polno zavarovani, lahko dejavnost opravljajo občasno, največ 150 dni v letu in ponujajo do 15 ležišč. Kljub temu so vpisani v Poslovni register in v register nastanitvenih obratov, kjer so zavezani za poročanje o gostih in prenočitvah. Plačujejo pavšalne prispevke za socialna zavarovanja, v preračunani višini za pet mesecev, in akontacijo dohodka iz dejavnosti.

A čeprav prispevki znašajo približno 30 evrov na mesec, po poročanju časnika Finance marsikdo ni registriran vse mesece v letu – zato, da ne plačujejo prispevkov v času, ko ne delajo.

"Prispevki sicer v primerjavi s prispevki drugih podjetnikov, ki imajo dopolnilno dejavnost, niso visoki in znašajo le okoli 30 evrov, torej več kot pol manj. Prav zato, ker sobodajalci lahko sprejemajo goste le pet mesecev v letu. A kljub temu se marsikdo izpiše iz poslovnega registra in izbriše svojo dejavnost, denimo je vpisan v register januarja, junija, julija, avgusta in decembra. Tako pokrije pet mesecev in tisti čas tudi plačuje prispevke. Sicer jih ne," pojasnjujejo novinarji časnika Finance.

Ministrstvo: Če bi jih vključili, to ne bi bilo pošteno do drugih

Prav to je vplivalo na njihovo odločitev, da se takšnih ponudnikov ne vključi v zakon, so za Žurnal24 pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Ne zdi se jim smiselno vključiti tistih, ki prispevkov ne plačujejo čez celo leto. "Poleg tega to ne bi bilo pošteno do tistih, ki prispevke plačujejo redno," dodajajo. Pravijo tudi, da so se na zadnjem sestanku z njihovo odločitvijo strinjali tako na GZS kot tudi na OZS. Zakona zato ne nameravajo spreminjati.

Velja pa omeniti, da sobodajalci, ki so se izpisali iz registra, niso vedeli, da ne bodo mogli sprejemati bonov. Tudi, če so se registrirali sredi maja, ko zakon še ni bil sprejet, jim to ne pomaga. Če so imeli 13. marca dejavnost registrirano, pa so jo recimo z 20. marcem zaprli in 15. maja spet odprli, do uporabe bonov prav tako niso upravičeni, so sprva odgovorjali na ministrstvu. Zdaj pa velja, da bodo bone lahko unovčevali, saj so 13. marca, ko je presečni datum, dejavnost imeli registrirano. 

Novinarji časnika Finance pa opozarjajo še na druge obvode za tiste, ki ne morejo sprejemati bonov. "Če ima nek sobodajalec objekt, vpisan v nastanitveni register 13. marca letos, sam pa se izpiše iz poslovnega registra, bo lahko njegov objekt na razpolago za bone. A le, če ga bo ponujal nekdo drug, ki je bil 13. marca vpisan v poslovni register kot sobodajalec," so zapisali.

dezurni@zurnal24.si

Unovčevanje bonov Podrobnosti o bonih: Ponudniki jih niso dolžni sprejeti