Z osmimi glasovi za in enim proti je ustavno sodišče (US) prepovedalo referenduma o slabi banki in državnem holdingu.

Ustavni sodniki menijo, da morajo "glede na okoliščine hude gospodarske krize" imeti pred ustavno pravico do referenduma prednost druge ustavne pravice: pravica do socialne varnosti, zdravstvenega varstva, svobodne gospodarske pobude, varstvo dela, ustavna dolžnost države spoštovati mednarodne obveznosti in zagotavljati učinkovitost pravnega reda Evropske unije.

Spreminjajo doktrino

US priznava, da gre pri tem za spremembo doktrine in novo razumevanje pojma, kaj pomenijo protiustavne posledice.

Nisem se "mogla otresti občutka, da je tokrat večinska sestava ustavnega sodišča odločala predvsem, ali je pametno dopustiti referendum," pa v svojem ločenem mnenju piše ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat, ki je edina glasovala proti. Pojasnila je, da o teh zakonih morda res ni pametno odločati na referendumu, toda ustavno sodišče ne odloča o tem, pač pa, ali je odločanje skladno z ustavo.

Doslej je US v primeru zahtev za referendum presojalo, ali je obstoječa ureditev v neskladju z ustavo, in če je bila, ali bi zakon, ki naj bi šel na referendum, protiustavnost odpravil. Korpič Horvatova ugotavlja, da je ustavno sodišče doslej zahtevalo dokaz dejanske neustavnosti, ne pa hipotetične, torej "v bolj ali manj oddaljeni prihodnosti", in meni, da ni dovolj pojasnjeno, kaj se je tako zelo spremenilo v manj kot dveh letih, ko so s temi vatli dovolili referendum o pokojninski reformi.

Korpič Horvatova izpostavlja, da je edina zveza med zakonom o državnem holdingu in javnofinančnim stanjem države "ponarodela teza" državnega zbora, da bi bonitetne agencije ob zavrnitvi znižale bonitetno oceno Slovenije. Upa, da US ne bo suspendiralo ustavne pravice do referenduma vsakič, ko bosta državni zbor ali vlada omenila bonitetne agencije.

Foto: IFP Tone Jerovšek “Vrag je vzel šalo, sodniki so se odločili prav”

"Stanje države je tako slabo, da je US po tem merilu tehtalo argumente in odločilo, da so posledice, ki bi jih referendum prinesel, pomembnejše kot pravica do referenuduma. US ima pravico tehtati med ustavnimi pravicami. In če gre za dve pravici, ki bi lahko bili prizadeti, potem odloči po načelu sorazmernosti, torej odvzem katere pravice bi imel manjše posledice za družbo, državo ali določene družbene skupine. Ta odločitev ni precedens za drugačne gospodarske in finančne razmere. Če bi se stanje v gospodarstvu izboljšalo, bi US referendum dovolilo. Razlika med to odločitvijo in tisto o pokojninski reformi je velika. Takrat sta bila gospodarsko in finančno stanje v državi povsem drugačna, kot sta danes. Bonitetne ocene so bile recimo bistveno boljše. Nadalje, sindikati so poudarjali, da je mogoče najti boljše rešitve, kot so bile zapisane v zakonu. Na voljo je bil čas, da se jih poišče. Zdaj je pa vrag vzel šalo, časa in manevrskega prostora, da bi preigravali različne oblike rešitev, preprosto ni," odločitev komentira Tone Jerovšek, nekdanji ustavni sodnik.

Foto: Boštjan Tacol Ciril Ribičič “Presoja je presenečenje, odločitve sodnikov vse bolj nihajo”

"Odločitev je presenečenje glede na dosedanje odločitve US, zlasti v zvezi s tem, da je lani dovolilo referendum o pokojninski reformi. Veliko presenečenje bi bilo, če bi se sodišče odločilo drugače v primeru morebitnega presojanja o ustavnosti zakona o izvrševanju proračuna. Ob taki odločitvi sploh ne rabimo več ustavnih sprememb glede referenduma. Še to, nihanja v odločitvah US glede referendumov so zelo velika. Če bi se ta nadaljevala, je veliko bolj smiselno, da se v ustavi določi, kdaj je referendum dopusten in kdaj ne. US poskuša v odločitvi sporočiti, da gre za specifično situacijo, v kateri specifično odloča, in s tem zmanjšati precedenčno vrednost odločitve. Ampak hkrati priznava, da spreminja doktrino. Doslej je veljalo, da prepoveduje le referendume o zakonih, ki odpravljajo protiustavno stanje. S tem pokaže, da precedenčno stališče s preteklostjo morda niti ni tako šibko," pa meni nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič.