Gre za omejitev gibanja na občino prebivanja in obvezno redno razkuževanje površin v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb.

Eržena je na položaj vršilca dolžnosti direktorja NIJZ imenovala Janševa vlada, potem ko so s položaja razrešili Nino Pirnat in jo prestavili na ministrstvo za zdravje.

"Po mojem mnenju tako drastični ukrepi ne bi bili potrebni. Vidimo, da se stvari dobro odvijajo. Večina ljudi je že prejšnje ukrepe vzorno spoštovala. In zdaj so zaradi nekaj posameznikov, ki se jim to ni zdelo pomembno, ukrepi še bolj zaostreni za vse. S strokovnega vidika take poteze ne morem zagovarjati," je povedal Eržen, ki je po izobrazbi epidemiolog.

Z NIJZ, ki naj bi bil osrednja državna ustanova za obvladovanje nalezljivih bolezni, se vlada pred sprejemom novih ukrepov ni posvetovala. "Pri presojanju teh ukrepov nas niso prosili za mnenje," pravi dr. Eržen. "Šlo je očitno za presojo, da ljudje do zdaj veljavnih ukrepov niso v zadostni meri upoštevali. Mi pri tem nismo sodelovali. Prepričan sem, da so bili že prejšnji ukrepi povsem zadostni," je povedal Eržen, ki je zelo skeptičen tudi do obveznega razkuževanja v blokih.

"Zavedati se je tudi treba, da je po razkuženju površina prvih pet minut res čista, a takoj, ko se je bo nekdo dotaknil z golo roko, bo spet potencialno kužna. Upam, da bodo ta ukrep, potem ko bodo pretehtali vse argumente, odpravili," pravi.

"Veliko bolj primerno se mi zdi ljudi opozoriti, naj se površin, ki jih pogosto prijemajo drugi ljudje, čim manj dotikajo z golimi rokami in si pogosto umivajo roke. Kamor koli gremo, se nečesa dotikamo. Kaže se že težava s pomanjkanjem razkužil pri upraviteljih in pomanjkanjem ljudi, ki bodo to delo lahko opravljali,"  je še povedal Eržen.

Celoten intervju bo Mladina objavila v petkovi številki.

dezurni@zurnal24.si