“S partnerico sva pred dnevi dobila otroka. Ko sva dobila matični list, sva bila presenečena in šokirana, da je v njem kot oče naveden njen nekdanji mož,” je neljubo presenečenje opisal bralec (ime je znano uredništvu). “Sprva sva celo mislila, da gre za napako,” je dodal.
Že pred rojstvom sta namreč na centru za socialno delo (CSD) naredila zapisnik o očetovstvu, v katerem je, kot je dejal bralec, očetovstvo priznal, in ga nato poslala na matični urad. “Mislila sva, da je zadeva s tem urejena, zdaj pa moram za ureditev očetovstva na sodišče!” je ogorčen biološki oče.
Po veljavnem ZZZDR. Za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi 300 dni po prenehanju zakonske zveze, velja mož otrokove matere (86. člen).
Kdor misli, da je oče otroka, lahko izpodbija očetovstvo tistega, ki po tem zakonu velja za otrokovega očeta (99. člen).
Predlog DZ. Če se otrok rodi v 300 dneh po razvezi, velja za njegovega očeta materin novi mož, če se je po razvezi poročila.
Če pa se ni, za njegovega očeta velja moški, ki prizna očetovstvo ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo.
“Žal, gospod, tako je!”
Poklical je tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). kjer so mu odgovorili:
“Žal, gospod, tako je!” Veljavni zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v 86. členu dejansko vsebuje pravno domnevo, po kateri za otrokovega očeta velja mož otrokove matere, če je bil otrok rojen v zakonski zvezi ali 300 dni po prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze.
“To namreč pomeni, da bi bil otrok lahko spočet še v zakonski zvezi, po dognanjih medicinske znanosti pa nosečnost praviloma traja največ 300 dni,” so pojasnili na ministrstvu.
Bralec pa je prepričan, da bi se moralo očetovstvo v primeru, ko se vsi strinjajo, preprosto urediti z zapisnikom in podpisom CSD.
“Moti me, da imamo državljani zaradi takih in vrste podobnih primerov nepotrebne stroške, moti me tudi, da se nihče ne vpraša, koliko to obremenjuje sodišča,” je še dejal.
Namesto veselja sodišče
Iz ljubljanskega okrožnega sodišča so nam posredovali podatke, da je bilo lani raznovrstnih tožb za izpodbijanje očetovstva 36 (rešenih je 11 primerov), leto prej pa 37 (rešenih 32 primerov).
Irena Velič, namestnica direktorja CSD Ljubljana Šiška, je povedala, da je v 25 letih srečala dva podobna primera, kot je bralčev. Upa, da bo družinski zakonik sporni člen odpravil, “saj ob veselem dogodku res ni prijetno hoditi po sodiščih in zapravljati za odvetnike”.
Kot so nam povedali v nekaterih odvetniških pisarnah, vlagatelja tožba za izpodbijanje očetovstva stane okoli 500 evrov, če se z njo strinjajo vse stranke.
“Če pa je potrebno še izvedensko mnenje, denimo analiza DNK, stroški narastejo še za kakih 900 evrov,” je pojasnil odvetnik, ki želi ostati anonimen.
Zakonik tiči v parlamentu
V predlogu družinskega zakonika (DZ) je domneva očetovstva po prenehanju zakonske zveze odpravljena, pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu.
“Če bo ta v državnem zboru sprejet, bi bilo v primeru, kot ga opisujete, dovolj že priznanje očetovstva,” se je še glasil odgovor MDDSZ.
Bralec pa je spomnil na katastrofalno dolgo proceduro sprejemanja DZ. “Točno vedo za problem, pa nič ne naredijo – to anomalijo bi lahko preprosto uredili z amandmajem,” je predlagal.