Karl Erjavec se je po razkritju zlorab, ki so se zgodile na veleposlaništvu v Parizu, branil, da že ovadene pač ni mogel ovaditi, da pa je ministrstvo policiji posredovalo vso dokumentacijo. Zoper veleposlanico je bila namreč podana anonimna ovadba. A to je precejšnje zavajanje. Z vsebino nadzora, ki je potekal konec novembra, je bil Erjavec seznanjen najkasneje 16. februarja, ko ga je podpisal, policija pa je ministrstvo za zunanje zadeve šele 17. marca obvestila, da je bila podana anonimna prijava in jih zaprosila za dokumentacijo.

Še več, v vsem, tem času pravna služba sploh ni pregledala zadeve, čeprav so to nadzorniki izrecno predlagali. "Nadzor predlaga, da zadevo preuči še ZPR. V kolikor ZPR ugotovi, da so podani znaki kaznivega dejanja, nadzor predlaga, da se pristojnim organom naznani dejanje," so na strani 30/63 zapisali nadzorniki.

Veleposlanica je namreč na ček za pet tisoč evrov, naslovljen na veleposlaništvo dopisala svoje ime, denar pa je bil nakazan na njen osebni račun. Nadzor je ugotovil, da "obstajajo razlogi za sum", da ima ravnanje veleposlanice v tej zadevi "znake kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, poneverbe, goljufije, oškodovanja javnih sredstev ali zatajitve".

"Navedba na str. 30/63 je bila zgolj v opisnem besedilu poročila, (sprejeti) predlogi ukrepov pa tega niso vsebovali, posledično to ni bilo izvedeno," so na MZZ odgovorili na našo prošnjo, naj nam posredujejo ugotovitve ZPR.

To je zanimivo, saj je med 94 predlogi ukrepov na primeru tudi to, naj veleposlaništvo ustrezno poskrbi za trajno uničenje insektov (muh) v konzularnih prostorih, naj poskrbi za skrbnejši nadzor nad čiščenjem stavbe ter omeji sredstva za nakup čaja, kave in mleka.

Preučevali, pa nikoli preučili

Na MZZ sicer pravijo, da je, kljub temu da ni bilo izrecnega sklepa, ZPR zadevo proučevala, a jih je po enem mesecu in še preden so prišli do zaključkov prehitela policija z obvestilom, da je v tej zadevi že podana prijava.

En mesec torej na ministrstvu niso storili nič konkretnega, kar nakazuje, da so želeli stvari pomesti pod preprogo, to pa je lahko celo kaznivo dejanje. Državni organ skladno z zakonom mora naznaniti kazniva dejanja, če uradna oseba opusti ovadbo, je to kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen tri leta zapora. Tudi na to so Erjavca pisno opozorili nadzorniki.