Po četrtkovi zgodovinski izmenjavi zapornikov med Rusijo in ZDA, pri kateri je imela zelo dejavno vlogo tudi Slovenija, so prišle na dan še nekatere podrobnosti. Nekaj jih je v sinočnjih Odmevih sporočil tudi Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve in nacionalno varnost v kabinetu premierja Roberta Goloba. 

Čeprav se v mednarodnih medijih poroča, da je do izmenjave jetnikov prišlo predvsem na pobudo ZDA, pa je Volk predstavil nekoliko drugačno sliko. Kot poudarja, sodi začetek zgodbe neposredno v čas prijetja ruskega para v Sloveniji jeseni 2022, saj je Slovenija že takrat začela iskati poti, kako bi ju izmenjala z Rusijo. Ker sama nima zajetih državljanov v Rusiji, je preverjala drug način. Po Volkovih besedah so pogovori potekali leto dni v popolni tajnosti.

Pravi preboj pa se je zgodil na februarski münchenski varnostni konferenci, ko je bilo dogovorjeno srečanje med ameriško podpredsednico in zdajšnjo kandidatko za predsednico Kamalo Harris ter slovenskim premierjem Golobom.

ZDA oziroma njena varnostno-obveščevalna agencija Cia je namreč po poročanju CNN že pred tem iskala možnost, kako vrniti v domovino nekatere svoje državljane, v prvi vrsti nekdanjega marinca Paula Whelena in novinarja Wall Street Journala Evana Gershkovicha. A so vsi pogovori propadli, saj so Rusi želeli v zameno najbolj trofejnega ujetnika Zahoda - Vasima Krasikova, atentatorja ruske tajne službe FSB, ki je v Nemčiji prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi umora čečenskega oporečnika sredi belega dne. 

Foto: Flickr/Vlada RS Vojko Volk

Volk je za oddajo TV Slovenija pojasnil, da je na podlagi pogovora s Harrisovo prišlo do širšega dogovora o izmenjavi 24 ujetnikov in izoblikovanja večpartitnega načrta, v katerega sta bila vključena tudi ruska vohuna, zajeta v Sloveniji.

"Slovenska težava bila, da dajemo dva vrhunska vohuna, medtem ko na drugi strani nimamo nikogar. A smo se vseeno odločili za ta solidarnostni pristop, naš vložek v izmenjavo za ljudi, ki so nedolžni in so žrtve režima," je povedal Volk in dodal: "Mi težko tekmujemo z diktaturo, ne moremo tako kot Putin loviti nedolžnih ljudi in jih nato izmenjevati za vohune. Mi moramo najti prave vohune."

"V Sloveniji nista bila, da bi odnašala informacije"

Volk ruskemu paru, ki je bival v Sloveniji pod pretvezo, da kot argentinska državljana trgujeta z umetninami, pripisuje veliko težo, kar dokazuje tudi prisrčen sprejem, ki jima ga je skupaj z njunima otrokoma namenil ruski predsednik Vladimir Putin ob vrnitvi v domovino. V Sloveniji sta se predstavljala kot Maria Rosa Mayer Munoz in Ludwig Gisch, dejansko pa sta njuni pravi imeni Ana Valerevna Dulceva in Artem Viktorovič Dulcev. "Deset let so gradili njuno zgodbo, deset let sta porabila, da sta šla kot Rusa v Argentino, tam sta se jima rodila otroka, nato sta 2017 prišla v Slovenijo in tu začela plesti svojo mrežo."

"Tu so ogromni denarji zraven. Ko deset let investiraš v tak par, potem veš, da nista prišla v Slovenijo, da bi od tukaj odnašala informacije, temveč da bi jih prinašala," je prepričan Volk in omenil vnašanje dezinformacij in ustvarjanja propagadne mreže v korist Rusije, še posebej po vojaškem napadu na Ukrajino.

Foto: Profimedia Vladimir Putin, izmenjava zapornikov

Po njegovem sta imela vlogo spečih agentov, dokler ju niso potrebovala. "Tudi otroka sta vedela, da starši počnejo poklic, ki je tvegan," je dejal Volk o mladoletnikih, ki sploh ne znata rusko, šele na letalu proti Moskvi pa sta izvedela, da sta ruska državljana.

Pred tem so pri časniku Wall Street Journal poročali, da je bila tarča para glede vohunjenja v Sloveniji Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani nedaleč od njune hiše. Slovenijo pa da sta uporabljala kot bazo za potovanja v Italijo, Hrvaško in drugod po Evropi za stike z drugimi obveščevalci, ki sta jim prenašala ukaze iz Moskve.

Kot v časih Drnovška ...

Dokazali smo, da lahko igramo z največjimi igralci na svetu, je dejal Volk in dodal, da se počuti kot v času pokojnega premierja in predsednika države Janeza Drnovška, ko je bila Slovenija zelo ugledna v svetu. "Dali smo prispevek k temu, kot je dejal Biden, da brez prijateljev nobena država, niti ZDA ne morejo doseči uspehov na mednarodnem prizorišču."

Volk je za konec pogovora dejal, da bo zdaj sledila natančna analiza, ko bodo slovenski preiskovalci skupaj s tujimi 'zložili' skupaj vse informacije in skušali najti širšo sliko ruskega udejstvovanja na Zahodu. Obljubil je, da bodo o rezultatih obveščali tudi javnost. "Določenih stvari pa ne bomo nikoli izvedeli, ker je treba kakšno skrivnost odnesti tudi v grob."

Tik pred zgodovinsko odločitvijo Biden klical Goloba 

Biden je v četrtek pred kamerami pohvalil slovenskega premierja in omenil njegovo odločnost, Golob pa je v petek povedal, da ga je Biden klical še v četrtek in se mu zahvalil za sodelovanje Slovenije. 

Portal CNN je sicer razkril še nekaj zanimivosti glede odnosa Bidna oziroma Harrisove do Goloba. Tako naj bi bila Harrisova tista, ki je v Münchnu prosila za srečanje z Golobom z namenom, da bi Slovenijo prepričali v sodelovanje pri izmenjavi jetnikov.

Rusi so očitno takrat že namignili Američanom, da sta v Sloveniji zaprta vohuna zanje velike vrednosti. Lani naj ju Rusi ne bi želeli zamenjati za ameriškega državljana Whelana, zdaj pa bi bili to pripravljeni storiti v sklopu širšega dogovora skupaj z Nemčijo, ki bi vključeval tudi zloglasnega Krasikova.

Foto: Profimedia Vasim Krasikov

Prav Krasikov je bil dolgo najtrši oreh, saj so Nemci zavračali možnost, da bi v imenu Američanov zamenjali obsojenega likvidatorja, ki je tako blizu Putinovemu režimu. Nemški kancler Olaf Scholz naj bi se omehčal šele po osebnem obisku v Beli hiši, kjer naj bi Bidnu po pričevanju navzočih končno dejal: "To bom storil zate."

Zanimiva je tudi navedba CNN, kako je Biden slovenskega premierja Goloba dokončno prepričal v dogovor. Biden naj bi Goloba klical le nekaj trenutkov, preden je pred dvema tednoma oznanil, da na novembrskih volitvah ne bo več kandidiral, s tem pa je ameriško predsedniško tekmo obrnil povsem na glavo. 

Ruski opozicijski politiki Vladimir Kara-Murza, Ilja Jašin in Andrej Pivovarov, ki so bili izpuščeni v okviru izmenjave med Zahodom in Moskvo, so v petek izrazili mešane občutke do izmenjave. Jašin je dejal, da dogovor spodbuja ruski režim, da zajame še več talcev, Kara-Murza pa je po navedbah STA dodal, da je v Rusiji še vedno pridržanih veliko nedolžnih ljudi.

Da je dogovor blizu, je bilo nato moč slutiti po številnih dogodkih, sodišča so v zadnjih tednih nekaterim še izrekala sodbe in tudi pomilostitve, za nekaterimi pa se je izgubila sled in so se pojavili šele na dan izmenjave. Največja nevarnost po besedah ameriških predstavnikov oblasti je bila, da bi tajni dogovor predčasno ušel v javnost. 

V Moskvi naj bi zeleno luč izmenjavi kar 24 zapornikov iz sedmih različnih držav prižgali šele letošnjega julija. Očitno bi moral biti med izmenjanimi zaporniki tudi najglasnejši Putinov kritik Aleksej Navalni, a je ta nenadoma in v nepojasnjenih okoliščinah februarja umrl v ruskem zaporu, kar je bil velik šok za zahodne pogajalce.

dezurni@styria-media.si